Po Šentiljski poti 2006

Ura: 5.30, šest planinskih prijateljev se nas je zbralo (Peter Ribarič, Albin Skerbiš,
Ivo Čehovin, Nika Skerbiš, Beno Kolar in Martin Škoberne) z jasnim ciljem: narediti
prekrasno Šentiljsko pot v enem dnevu.


Prvi del poti poteka večinoma ob slovensko-avstrijski meji










5:10 - prva kontrolna točka - Gradišče


Malo naprej so odkrili energijske točke, vendar smo mi hiteli mimo




Ob poti so nas pozdravljale čisto taprave gobice.....




ter prijazni palček


Med koruznimi polji


mimo žalostno razpadajoče hiše






smo prišli na drugo kontrolno točko - Brod na Muri






kjer vozi čez reko Muro pravi brod








Kot lepo piše v vodniku, nas je res prijazni brodnik povabil na vožnjo čez Muro
















Vrnili smo se v Slovenijo - evropsko državo






7:10 - Tretja kontrolna točka




Pot pelje mimo tovarne Paloma


kjer nas je pozdravil g. Srečko Najmajster, eden soavtorjev Šentiljske poti




Pa naprej mimo prostora za "čage"




Vodile so nas lepo vidne markacije


do četrte kontrolne točke


8:30 - kmetija Sirk


Prijazna bodoča gospodinja nas je postregla s pijačo


Ivo se je najprej okrepčal....


nato pa nas lepo vse po vrsti vpisal v knjigo


Odpravili smo se naprej....


preko pašnikov






zopet ob reko Muro








Stari mlin na avstrijski strani Mure






Markacije so lahko tudi zelo visoko






















10:05 - pokazala se je peta komtrolna točka - kmetija Zver




Prijetna notranjost gostinske sobe


Prevzel sem vlogo pisarja


Gospodinja in nadebudna hčerka sta lepo poskrbeli za nas


Pa zopet pot pod noge


V daljavi se je pokazala naslednja postaja naše poti - Zg.Velka


Če pa jo s tehniko desetkrat približaš, pa tudi ni tako daleč


Nekaj udeležencev so premamile slastne maline v zapuščenem vrtu








Prav lep lovski dom LD Velka










Na vzpetinici domačija kot v pravljici


Pa zopet preko koruznih polj..




Z rožami ovenčana domačija


Tudi hlev ni kar tako


Prišli smo do kmetije Holer, vendar so se jeleni in ostali rogovileži poskrili v senco gozda








Še pomnite tovariši ?










Gredica sredi križišča cest


Zopet malo tehnikčne goljufije.......


in kruta realnost oddaljenosti našega kosila


Kar nisem se mogel upreti tehniki












Idilični vodnjak, maskota celotne Šentiljske poti






12:15 - kosilo in 6. kontrolna točka


Joj, kako kratko kosilo, gremo dalje




Pogled nazaj










14:05 - Kmetija Rajšp, kontrolna točka


Formalnosti - vpis, žigosanje kartonov in fotografiranje




Hja, Benotu se je mali odmor prav prilegel












15:50 - naslednja kontrolna točka - Lovski dom na Vranjem vrhu






Žig je skrit prav sredi grmovja figovca




Naprej po poti zopet naletimo na zanimivo domačijo


Prav idilično, se vam ne zdi ?




17:30 - kontrolna točka - kmetija Gaube








Tabla nam grozi s še pet urno hojo


Ko pridemo v gozd, pri mrzlem studencu najdemo na drevo obešene vrečke s smetmi...


pa na tleh...


mogoče je pa to javno odlagališče? Moje mnenje je, da je to javna občinska sramota!


18:55 - tukaj bi morala biti slika naslednje kontrolne točke - kmetija Eferl,
vendar nam jo je zagodel splet okoliščin, in slik enostavno NI!
Verjemite, mi smo tam bili (imajo dobre rdeče ringloje!)



Pokazale pa se je naslednja kontrolna točka - kmetija Krsnik






19:25 - urejamo papirje, kot običajno pa tukaj ne glede na to, da imajo ne vem koliko krav, ni bilo
mogoče dobiti mleka, izbirali smo lahko le med vinom in vodo


Pot nas pele pod sodobno avtocesto




20:45 - na zadnjo kontrolno točko - Brlogo










Zadnji del poti, preko vinogradov in po gozdu do Šentilja smo zaradi teme morali izpustiti
(kar nam verjetno ne boste zamerili), ter se po asfaltni cesti podati direktno v Šentilj


21:35 - ja, noge se kar čutijo, smo v gostilni Belna, kjer smo zjutaj pustili avtomobile


Pa še slike za konec. Pa saj ni razlik na obrazih, če pogledate prvo jutranjo sliko, ali pač?


Doživeli smo zadovoljstvo, da smo dosegli zastavljeni cilj in dan preživeli na poti, kjer smo srečevali
prijazne ljudi, pozabili pa smo na komarje, obade, koprive, vsak pes nas je oblajal, pa tudi hudega 900 kg
teškega bika smo zmotili.Če vas ima, in razmišljate ali bi šli ali ne, pojdite. Saj ni treba v enem dnevu kot mi,
v dveh do treh etapah se da ta prelepa pot zelo elegantno narediti.



Rezultat naše 17 urne avanture - izpolnjen karton Šentiljske poti!