Polžeki praznujejo

Sekcija Polžkov PD Vrelca iz Rogaške slatine je praznovala 20-to obletnico delovanja!














Tatjana je delila svoje polžeke, narejene prav za to priložnost.


Začel pa je kitarit Jani Pirš


Prireditev je profesionalno povezovala ga. Majda Kramberger


Pevci sekcije Polžekov






Nastop plesne skupine iz Rogaške Slatine "Roly Vital"


Žogabend in Danica








Štirje "ustanovitelji" Polžekov


Pa plesna skupina "Irry dance"
















Drago jih bo posnel na novi telefon!


Nastop pevcev moškega pevskega zbora Term Olimje


Pa ljudske pevke iz Rogatca




Nagovor predsednice PD Vrelca




Danica - vodja Polžekov - prejema čestitke in darila














Mlada bratca Filip in Andraž Lotrič sta prav tako popestrila dogodek




Nadebudni harmonikar Nejc Novak iz Rogatca




Najstarejši nastopajoči - Zvonko Podkoritnik je navdušil s svojo havajko




















Seveda pa ni manjkala tudi torta!






Zapeli smo "vse najboljše...."




V preddverju pa so nas čakale dobrote




















Plesalke v "civilu"












Danica, želim ti, da še dolgo vodiš to polžjo zalego!


Polžica Marija Ducman pa je za to priložnost napisala zelo lepo pesmico:

      Polžje poročilo!

  Polžek se slini, švica in počasi gre,
  da ves dehidriran prileze na vrh gore.
  A, če hočeš v polžji družbi na vrh gore priti,
  zagotovo moraš član sekcije polžkov biti!
  Na prvo pot se nas mala skupinica je napotila,
  a v 20 letih se ta skupinica precej je razmnožila.
  Že od vsega začetka je pa Danica naš polžji oficir,
  ki nam vcepila že kar nekaj planinskih je manir.
  z zmanjšano brzino prilezemo na vsaki breg,
  pa naj bo sončno, deževno ali pada sneg.
  Se družimo, lezemo, slinimo in se imamo prav lepo,
  in sploh se ne sekiramo, ker zelo počasni smo.
  Tudi naš stalni šofer Marko z avtobusom poskrbi,
  da našim ciljem čim lažje približali se bi.
  Vodnikov se kar nekaj že z nami je zvrstilo,
  a precej hitro jih veselje do polžkov je minilo.
  Slovenijo po dolgem in počez smo prehodili,
  in tudi nekajkrat državno mejo prestopili.
  Z veseljem si tudi kake kulturne znamenitosti ogledamo,
  ker tako naše kulturne dediščine se zavedamo.
  Rojstne dneve,podoknice in zaključke leta programiramo,
  kar nam pride prav, da lahko veselo požuriramo.
  se tudi zgodi, da med požki ljubezenske iskrice preskočijo,
  ter potem nekaj lepih, nepozabnih trenutkov omogočijo.
  Imamo še srečo, da na naših poteh čuva nas Bog,
  saj nismo imeli nobene nesreče in neprijetnih nadlog
  Predvsem pa polžjo družino prijateljstvo skupaj drži,
  saj skupaj preživetega časa, vsak od nas se veseli.
  Vsako leto se nam zdi, da se prehitro je končalo,
  a se tolažimo, da se v naslednjem bo nadaljevalo

      Dolgoletna polžica Marija Ducman.