ČRNA GORA – RAFTING PO TARI
15.4.-18.4.2010
PD ZZV CELJE z TA BALKANIKO
Ob 22.00 zvečer smo napolnili nadstropni avtobus z udeleženci iz skoraj vse Slovenije
Trije prijatelji …
Po nočni vožnji prvi žarki sonca presekajo oblake…
Oblačno jutro…
in prva jutranja kavica…
ter sendviči za zajtrk s pogledom na morje.
Nebo je oblačno…
vendar upamo na najboljše
V avtobusu je po prebujenju in okrepčitvi kar boljše razpoloženje….
predvsem spredaj, kjer se vozijo kar brez šoferja!
Delo na cesti in to že navsezgodaj in to v Črni gori… pa saj imajo stroje!
Samotni otok ali polotok?
Dubrovnik…
in znameniti Tudžmanov most
Pogled na Dubrovnik z avtobusa.
In že je pričelo deževat…
V Cetinju se kljub dežju dobre volje spravimo na kavico pod streho
Drevesa so obrasla z mahom – menda tu velikokrat dežuje
Ogled palače kralja Nikole I, kjer je muzej
ter čudovite sobane
Ogled Cetinskega samostana, ki je bil postavljena leta 1484.
V samostanu je bila prva tiskarna na Balkanu, kjer so natisnili sloviti Cetinjski oktoih, prvo knjigo, tiskano v slovanskem jeziku. V njem je sedaj shranjena bogata zbirka knjig in rokopisov.
Za obzidjem samostana
Ta samostan slovi po relikviji – roki sv. Janeza Krstnika.
V njem so shranjene dragocene ikone, dragoceni plašči, kraljeve krone, mirte….
V to cerkvico so prinešeni posmrtni ostanki kralja Nikole in kraljice Milene
Ravno prijeten sprehod ni bil po dežju, ampak je bil osvežujoč
Ta avtomobil pa res ni treba več zaklepat!
Še enkrat pogled na samostan
Namesto pohoda na Jezerski vrh, kjer je Njegošev mavzolej, nas je Renato popeljal z velikim nadstropnim avtobusom po serpentinasti cesti na Lovćen …,
kjer smo od daleč opazovali Štirovnik (1749 mnv) ter Jezerski vrh (1657 mnv)
ter po drugi strani navzdol v Njegošovo rojstno vas NJEGUŠI.
Tam nas je pričakal Niko z značilno dobrodošlico – lastnik restavracije Zora
Za predjed smo bili pogoščeni z sirom in njeguškim pršutom. V tej vasi je zelo ugodna klima za dimljenje svetovno znanega pršuta. V vasi imajo ljudje velike hiše, ker imajo v vsaki pršutarno. Čeprav je leta 2003 bilo v njej le 17 prebivalcev.
Kosilo pa je bilo obilno in dobro – za take težke pohodnike, kot smo mi!
Irena že na pol črnogorka
Spominska fotka pod našo in črnogorsko zastavo
Razni spominski in etno rekviziti…
Rojstna hiša Petra II Petrovića Njegoša, ki sameva in ni odprta za oglede
Cerkvica Sv.Đorđe, ki tudi sameva v tej majhni vasici
Zvonovi so kar pred cerkvijo
To je pa notranjost cerkvice Sv.Đorđe – vhod pa je napolnjen z vodo
Ogled etno vasi, kjer je možno poceni prenočevanje
Romantika pod Lovćenom …
Prenočevali smo v Budvi, se naselili v apartmaje…
Ter nekateri odšli na nočni potep – na plažo Rafailovići
Po nočnem potepu sta fanta razmišljala, ali bi prenočila kar na stopnicah?!
Jutranja kavica pri Jadranki…. Splača se malo prej vstat!
Prve rožice na balkonih…..
Pri Jadranki in Branku je živahno…
Po vkrcanju v avtobus pa naprej… pogled na Budvo
Verjetno je res zanimiv pogled – še fante pritegne
Kljub oblačnosti je lep pogled na otoček Sv.Nikole, kateremu domačini pravijo »Mali Hawai«
Nekateri so žejni…
Pogled na Sv.Štefan
Še zadnji pogledi proti morju..
Tule pa nas čaka popolna zapora ceste – še vedno dela na cesti
Krakočasimo se z opravljanjem raznih potreb, fotografiranjem, …
rožic vseh vrst…
ki krasijo to kraško pokrajino in niti ni tako pusta, kot je videt od daleč
Renato je ves čas polno zaposlen… če ne za volanom, je na telefonu ….
ali na kolenih?!
Rožice vseh barv..
Potniki v sosednem bolgarskem avtobusu v koloni se nič ne dolgočasijo…
Pridruži se še kitarist in še več plesalk…
Dekleta si nadenejo klobuke…
in takoj se še pridruži Jadranka…
Kolo je vedno širše…
in večje…
Zasedemo celo cesto
Tudi moški se pridružijo
Moške oblečejo v viteze
in veselica je tu!!!
Še skupne spominske fotografije – a niso lepi naši vitezi??
Ura postanka nam tako hitro mine….
Šopek žajblja v rokah in še en ples z vitezom..
Nabrali so celo šparglje
ter utrgalo orhidejo…
Postanek v zanimivi Kolibi…
Za nekatere so tole heroji!?
Piva – Pivsko jezero
Vozimo se ob lepi, široki, zeleni Pivi
Skozi številne tunele….
»črnogorski metro«
Pogled na Maglič
Taka pa je Piva od jezu naprej..
Stičišče rek: Piva in Tara – naprej pa teče Drina
V kampu nam pripravijo kosilo, da se lahko odpravimo s polnimi želodci na rafting…
V
Priprave za spust po reki – neopren obleke, čelade, jopiči…
Taka pa je Piva – vsa bistra in zelena.
Tara pa visoka, divja, in mogočna
Izkušeni skiperji znajo voditi rafte…
Malo pod vodo, malo nad…jahanje na vodi
Kot izgleda, zelo uživajo..
Mokri smo bili vsi in to večkrat….
To so pa hišice, v katerih bomo prespali
Po raftu se prileže počitek
Tule dol smo priveslali….
Na ognjišču se že pečejo ribe za večerjo
Treba se je ogret – spredaj in zadaj!
Kljub sekirci v roki – pa ni prav nič nevaren!
Prijetno gretje za tiste, ki niso zaplesali
Najboljše ogrevanje…
Zgoraj je bolj toplo..
Sploh v sendviču
V duetu
Pa še skupinska tistih, ki so vztrajali čim bolj dolgo…
Jutranja kavica – seveda pri Jadranki – kavo pa je Branko kuhal
Jutranja megla…
Vendar je čas za pakiranje in odhod…
Matej se še preteguje… vstat je treba!
Piva
Pajki pa v svoje mreže ujamejo le roso…
Biseri v pajčevini
Zajtrk je bil precej bolj bogat in raznolik, kot je videt na Jadrankinem krožniku
Jedilnica z čudovitim pogledom
Še zadnji pogled…
Kot poročna slika – nevesta z rožicami z svojim izbrancem!
Mejni prehod Ščepan polje in iz Črne gore v Republiko srbsko….
Taka je Tara pred izlivom v Drino
To je pa magistralna cesta, ki povezuje Podgorico z Skopjem
Tudi ob Drini je vse polno kampov za raftanje in splavarjenje
Cesta je res zanimiva …
Nad reko Drino
Ob cesti so že patrulje…
V sarajevskem križišču
Sarajevo
Pred katedralo
Na Baščaršiji je tudi zastonj WC
Tam lahko vse kupiš – tudi ta dva fanta sta »na prodaj!«
Postanek na črpalki – treba je natankat!
Brez komentarja
Nekaj sape je še ostalo…
Tako je bilo na tem čudovitem raftingu na Tari, v čudoviti in prijetni družbi smo preživeli in se srečni, nekateri malo slabotni in bolni (zaradi prebavnih težav) – vračamo proti domu.
Devet fotografij na raftingu na Tari je posnel
organizator – fotograf neznan.