HALOŠKA POT

IZLET PD ZZV CELJE – SEKCIJA MARIBOR

dne 8.2.2010

   

Kulturni praznik 8. FEBRUAR                Zbrali smo se pohodniki iz Maribora,

                                                                        bližnje in daljne okolice

48 pohodnikov na letošnjem drugem pohodu »mlade« - komaj ustanovljene planinske sekcije

Peljali smo se z SUPER VIP avtobusom in še boljšim šoferjem …..

Na Ptujski gori je bilo konec udobne vožnje…

 

.. in peš na hribček, kjer stoji cerkvica – Ptujska gora

Ogled okolice in znamenite cerkve

Na vrhu 352 m visokega griča stoji ena najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, ki je vidna že od daleč.

Okrašena smrečica z darili ter snežno belim novozapadlim snegom

Privablja številne romarje, turiste, kolesarje in tudi planince (kot smo mi)

Letno obišče Ptujsko goro okrog 60.000 obiskovalcev – tale muc pa je domačin

(tudi v cerkev je šel z nami)

Cerkev je bila zgrajena okoli leta 1410

Na žalostne čase turških vpadov spominja legenda, da je Marija svojo cerkev rešila pred Turki tako, da jo je zagrnila v teman oblak in je zato niso našli. Takrat so jo ljudje začeli imenovati »Črna Gora«. To ime se je obdržalo med ljudmi vse do leta 1937.

 

 

Kip sv.Jakoba, apostola (15. stol.) – zaščitnik popotnikov

Marija zavetnica s plaščem (okoli l. 1410) je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi je Bernard III., ustanovitelj Ptujske Gore, njegova žena Valburga, mnogih predstavnikov plemstva, cerkve in drugih ljudi.

 

Sveti Maksimiljan Kolbe – minorit, je med 2. svetovno vojno v taborišču smrti Auschwitzu dal svoje življenje namesto družinskega človeka…

Sigismundov oltar nosi ime po svetniškem kralju

Notranjost cerkve je prava zakladnica gotskega kiparstva iz začetka 15. stoletja.


Baročno stopnišče, ki ga na vsaki strani čuvata sedeča angela

 

V bifeju Fijolca smo se okrepili s kavico….

Razgled je prekrasen na vse strani:

JV - pokopališka cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Janeza na Janškem vrhu

J – cerkev sv.Bolfenka, Donačka gora

Z – Boč, Kamniške planine

S – Dravsko polje, Pohorje, Maribor, Ptuj, Slov.gorice

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupina pod belim obokom zasneženih vej z vodnikom Brankom na čelu…

… in Renatom v zaledju

 

Nekje vmes pa je Jadranka!

 

 

 

 

Romantika v belem…

 

Marsikdo od nas še ni videl Haloz v taki preobleki

 

 

Postanek se prileže

»miza ponuja«  je kar na cesti

Renato spoznava Korošce

 

 

 

 

 

 

Čaka nas vzpon na Janški vrh

 

 

Zimska idila

 

Pogled nazaj na Ptujsko goro, kjer je cerkev obsijana z nenavadno

svetlobo

Še en pogled v drugih barvah

 

Med vikendi, ki so v tem času zaprti…

.. zopet navzgor na Janški vrh

 

Pod cerkvijo je postanek..

in malica iz nahrbtnikov

 

 

 

Malo igrivosti z snegom

Zimska idila pričara otroka v nas

 

 

 

 

Počitek se prileže tudi kar na cesti

 

 

Izgubljeno tekočino je treba nadoknadit

 

 

 

Oba kozarčka sta mi pri srcu

 

 

Prijazen kuža je Emilu kar podajal tačko v pozdrav

 

Sedaj pa zopet spust…

 

Po cesti med vinogradi

 

Pogled nazaj na Janški vrh

Renato skrbi, da nihče ne ostane zadaj

 

 

Zopet kratek postanek

 

Kot da bi samo počivali…

 

 

 

 

Pa mimo zapuščenih hišk

 

 

Sonce se ne prikaže…. Na nebu sivina – zemlja odeta v belino

 

 

Spust po gozdu navzdol

 

Po snegu noga kar sama drsi

 

 

 

Idila v belem gozdu – da bi samo gledal…

 

 

Ovire na poti

 

 

 

Sneg se siplje z dreves

Poštena snežna prha…

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Treba je tudi malo previdnosti

 

 

 

To strmo oviro vsak premaguje na svoj način

 

 

V bistvu smo najprijetnejši in naravni, brez hudobije in zagrenjenosti,

ki nas muči v vsakdanjem življenju, ko pustimo otroku v nas, da pride

na dan – tako iskreno in odkrito, igrivo, kot je lahko le nekdo, ki še

ne pozna tegob in pasti današnjega življenja.

 

 

Trije prijatelji

Postanek za kakšen vic in čaj…

ter naprej proti Gorci

 

Res je ena grapa

Klepet pred vzponom po grapi

Dva gospoda sta nam z lopatami očistila stezo

Kar dolga kolona nas je…

 

 

 

 

 

Mimo zaprtih vikendov…

Našli smo enega – čeprav zaprt, nam je nudil prijeten počitek

 

 

 

 

 

 

 

Tudi pozimi so Haloze barvite – samo predstavljat si moraš!

 

Naša četica

Zanimiva sestava zemlje, oz. kamenja

 

Vinogradi pozimi

 

 

EU je sofinancirala etnografsko zbirko na prostem….

Takole zgleda etnografski muzej – ves zasnežen

 

Jadranka je povedala znamenitosti tega muzeja

 

Varen postanek – saj nas čuvajo možje v službi ljudstva

Pa še res je!

 

Tole še moramo spraznit – potem pa naprej

 

 

 

 

 

 

 

Prispeli do Gorce

 

 

Spoznavanje med potjo

 

 

 

Zgleda res, da samo počivamo, tako da pot ni bila preveč naporna

Vsakdo si je lahko nadoknadil izgubljeno energijo…..

….ali kaj drugega

 

 

 

 

 

Spust z Gorce

 

Eden izmed redkih klopotcev v tem času

Prijazni domačini nas kar ne spustijo mimo…..

 

 

 

Tudi tu je en prijazen domačin (sicer rojen v Mariboru)…

Živi tukaj s tremi prijaznimi psi…

In seveda ne moremo mimo, ko nas povabi na kozarček pijače

 

Matej in Janko ob zasneženem jezeru Dežno

 

Zopet en lep pogled nazaj

Jadranka še prihiti zadaj…

 

Ob jezeru do gostišča…

 

Matej preizkuša led – ni varno po jezeru z njegovo težo

 

 

Pri motelu Podlehnik nam je Renato pričaral avtobus

 

Jadranka in Ivo sta na njem tudi zaplesala!

Po kratki vožnji smo se ustavili v Dobrini

 

Si šli ogledat Vukovo domačijo z etnografko zbirko.

 

 

 

Slamnata streha z ledenimi svečami

Majhna krušna peč…

Mizica v majhni izbi…

z majhnimi okni….

in majhno posteljo…

Ja res so živelo nekoč skromno ..

 

in delovno!

Pa še peš do Darinkine izletniške kmetije in avdicija za muzikante

Super so vštimani!

Bi jih kar zaposlili

Renato ima govor pred juho

Nato jo pomaga gospodinji razdelit po mizah….

Tako, da smo bili hitro vsi postreženi…

in potešili hudo lakoto

 

Dobra volja je povsod, kjer so dobri ljudje

 

 

 

 

 

Po dobrem poznem kosilu pa še ni konec zabave…

 

Presenečenje!!!! Obišče nas BABICA …

in RDEČE KAPICE – ena lepša od druge

Tri Rdeče kapice se smukajo od omizja do omizja…

ta je kar precej zamaskirana….

Babica ima takooo veelikaaa očala!

da izbere najlepše dekle…

 

Rdeče kapice pa delijo babičine nasvete ….

Seveda, kdor jih želi

Davorin si jih je nabral kar nekaj – če se jih bo le držal!

Tudi Ivo je potreben nekaj nasvetov

Le kateri nasvet bi mi prinesel srečo?

 

 

 

 

 

Tudi Emil želi kakšen nasvet

 

 

Kar vroče je postalo, pa se je treba preoblečt…

 

Renato napove, da zabave še ni konec…

 

Prihrumijo kurenti…

in naenkrat jih je polna soba

 

 

Z težkimi zvonci in ježevkami

Ter poskakovanjem podijo vstran zimo ter

prinašajo še več veselja in upanja na boljše čase in prihajajočo pomlad

Prav prijetni fantje so, ko so sneli maske, pod katerimi jim je bilo zelo vroče

… pa tudi dekleta

 

 

Turistično društvo Kurent Podlehnik ima tudi mladino

 

Radi si izberejo kako mlado dekle…..

pa ji ni bilo nič hudega!

Uboga babica je še vedno na mrazu z golimi nogami…

Pri takem opravilu je tudi žeja….

 

In seveda sledi ples – v taki kožuhovinasti opravi je kar naporno

 

 

Prijetno se je pa stisnit k tako mehkemu kožuhu

 

 

 

 

 

 

Tudi Ivotu je prijetno v objemu z kurentom

Za masko se lahko skriva marsikdo?!?

 

Sledil je še skupinski ples…..

Vsi smo se zabavali, peli….

plesali….

Le tu sem našla dve sedeči prijateljici v prijetnem klepetu

Muzikant je igral raznovrstne poskočne in nam je čas bliskovito potekel…

tako da smo morali peš do avtobusa, kjer nas je že čakal Renato za volanom in z ogretim avtobusom.

 

 

Tako vzdušje lahko le doživiš – tu so le drobci tega!

To je pa posladek za konec!

 

       Fotografije: Franja Ferk in  Ivica Matič