HALOŠKA POT
IZLET PD ZZV CELJE – SEKCIJA MARIBOR
dne 8.2.2010
Kulturni praznik 8. FEBRUAR Zbrali smo se pohodniki iz Maribora,
bližnje in daljne okolice

48 pohodnikov na letošnjem drugem pohodu »mlade« - komaj ustanovljene planinske sekcije

Peljali smo se z SUPER VIP avtobusom in še boljšim šoferjem …..

Na Ptujski gori je bilo konec udobne vožnje…

.. in peš na hribček, kjer stoji cerkvica – Ptujska gora

Ogled okolice in znamenite cerkve

Na vrhu

Okrašena smrečica z darili ter snežno belim novozapadlim snegom

Privablja številne romarje, turiste, kolesarje in tudi planince (kot smo mi)

Letno obišče Ptujsko goro okrog 60.000 obiskovalcev – tale muc pa je domačin
(tudi v cerkev je šel z nami)

Cerkev je bila zgrajena okoli leta 1410

Na žalostne čase turških vpadov spominja legenda, da je Marija svojo cerkev rešila pred Turki tako, da jo je zagrnila v teman oblak in je zato niso našli. Takrat so jo ljudje začeli imenovati »Črna Gora«. To ime se je obdržalo med ljudmi vse do leta 1937.




Kip sv.Jakoba, apostola (15. stol.) – zaščitnik popotnikov

Marija zavetnica s plaščem (okoli l. 1410) je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi je Bernard III., ustanovitelj Ptujske Gore, njegova žena Valburga, mnogih predstavnikov plemstva, cerkve in drugih ljudi.

Sveti Maksimiljan Kolbe – minorit, je med 2. svetovno vojno v taborišču smrti Auschwitzu dal svoje življenje namesto družinskega človeka…

Sigismundov oltar nosi ime po svetniškem kralju

Notranjost cerkve je prava zakladnica gotskega kiparstva iz
začetka 15. stoletja.

Baročno stopnišče, ki ga na vsaki strani čuvata sedeča angela

V bifeju Fijolca smo se okrepili s kavico….

Razgled je prekrasen na vse strani:
JV - pokopališka cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Janeza na Janškem vrhu
J – cerkev sv.Bolfenka, Donačka gora
Z – Boč, Kamniške planine
S – Dravsko polje, Pohorje, Maribor, Ptuj, Slov.gorice







Skupina pod belim obokom zasneženih vej z vodnikom Brankom na čelu…

… in Renatom v zaledju

Nekje vmes pa je Jadranka!




Romantika v belem…

Marsikdo od nas še ni videl Haloz v taki preobleki


Postanek se prileže


»miza ponuja« je kar na cesti

Renato spoznava Korošce






Čaka nas vzpon na Janški vrh


Zimska idila

Pogled nazaj na Ptujsko goro, kjer je cerkev obsijana z nenavadno
svetlobo

Še en pogled v drugih barvah

Med vikendi, ki so v tem času zaprti…

.. zopet navzgor na Janški vrh

Pod cerkvijo je postanek..

in malica iz nahrbtnikov



Malo igrivosti z snegom

Zimska idila pričara otroka v nas





Počitek se prileže tudi kar na cesti



Izgubljeno tekočino je treba nadoknadit


Oba kozarčka sta mi pri srcu


Prijazen kuža je Emilu kar podajal tačko v pozdrav

Sedaj pa zopet spust…

Po cesti med vinogradi

Pogled nazaj na Janški vrh

Renato skrbi, da nihče ne ostane zadaj


Zopet kratek postanek


Kot da bi samo počivali…




Pa mimo zapuščenih hišk


Sonce se ne prikaže…. Na nebu sivina – zemlja odeta v belino


Spust po gozdu navzdol

Po snegu noga kar sama drsi




Idila v belem gozdu – da bi samo gledal…




Ovire na poti



Sneg se siplje z dreves

Poštena snežna prha…












Treba je tudi malo previdnosti




To strmo oviro vsak premaguje na svoj način



V bistvu smo najprijetnejši in naravni, brez hudobije in zagrenjenosti,
ki nas muči v vsakdanjem življenju, ko pustimo otroku v nas, da pride
na dan – tako iskreno in odkrito, igrivo, kot je lahko le nekdo, ki še
ne pozna tegob in pasti današnjega življenja.


Trije prijatelji

Postanek za kakšen vic in čaj…

ter naprej proti Gorci



Res je ena grapa

Klepet pred vzponom po grapi

Dva gospoda sta nam z lopatami očistila stezo

Kar dolga kolona nas je…






Mimo zaprtih vikendov…

Našli smo enega – čeprav zaprt, nam je nudil prijeten počitek








Tudi pozimi so Haloze barvite – samo predstavljat si moraš!


Naša četica

Zanimiva sestava zemlje, oz. kamenja

Vinogradi pozimi



EU je sofinancirala etnografsko zbirko na prostem….

Takole zgleda etnografski muzej – ves zasnežen


Jadranka je povedala znamenitosti tega muzeja


Varen postanek – saj nas čuvajo možje v službi ljudstva

Pa še res je!

Tole še moramo spraznit – potem pa naprej






Prispeli do Gorce


Spoznavanje med potjo



Zgleda res, da samo počivamo, tako da pot ni bila preveč naporna

Vsakdo si je lahko nadoknadil izgubljeno energijo…..

….ali kaj drugega






Spust z Gorce


Eden izmed redkih klopotcev v tem času

Prijazni domačini nas kar ne spustijo mimo…..



Tudi tu je en prijazen domačin (sicer rojen v Mariboru)…

Živi tukaj s tremi prijaznimi psi…

In seveda ne moremo mimo, ko nas povabi na kozarček pijače


Matej in Janko ob zasneženem jezeru Dežno


Zopet en lep pogled nazaj

Jadranka še prihiti zadaj…

Ob jezeru do gostišča…


Matej preizkuša led – ni varno po jezeru z njegovo težo


Pri motelu Podlehnik nam je Renato pričaral avtobus

Jadranka in Ivo sta na njem tudi zaplesala!

Po kratki vožnji smo se ustavili v Dobrini


Si šli ogledat Vukovo domačijo z etnografko zbirko.



Slamnata streha z ledenimi svečami

Majhna krušna peč…

Mizica v majhni izbi…

z majhnimi okni….

in majhno posteljo…

Ja res so živelo nekoč skromno ..


in delovno!

Pa še peš do Darinkine izletniške kmetije in avdicija za muzikante

Super so vštimani!

Bi jih kar zaposlili

Renato ima govor pred juho

Nato jo pomaga gospodinji razdelit po mizah….

Tako, da smo bili hitro vsi postreženi…

in potešili hudo lakoto


Dobra volja je povsod, kjer so dobri ljudje






Po dobrem poznem kosilu pa še ni konec zabave…

Presenečenje!!!! Obišče nas BABICA …

in RDEČE KAPICE – ena lepša od druge

Tri Rdeče kapice se smukajo od omizja do omizja…

ta je kar precej zamaskirana….

Babica ima takooo veelikaaa očala!

da izbere najlepše dekle…


Rdeče kapice pa delijo babičine nasvete ….

Seveda, kdor jih želi

Davorin si jih je nabral kar nekaj – če se jih bo le držal!

Tudi Ivo je potreben nekaj nasvetov

Le kateri nasvet bi mi prinesel srečo?





Tudi Emil želi kakšen nasvet



Kar vroče je postalo, pa se je treba preoblečt…


Renato napove, da zabave še ni konec…

Prihrumijo kurenti…

in naenkrat jih je polna soba


Z težkimi zvonci in ježevkami

Ter poskakovanjem podijo vstran zimo ter

prinašajo še več veselja in upanja na boljše čase in prihajajočo pomlad

Prav prijetni fantje so, ko so sneli maske, pod katerimi jim je bilo zelo vroče

… pa tudi dekleta



Turistično društvo Kurent Podlehnik ima tudi mladino



Radi si izberejo kako mlado dekle…..
pa ji ni bilo nič hudega!

Uboga babica je še vedno na mrazu z golimi nogami…

Pri takem opravilu je tudi žeja….

In seveda sledi ples – v taki kožuhovinasti opravi je kar naporno



Prijetno se je pa stisnit k tako mehkemu kožuhu







Tudi Ivotu je prijetno v objemu z kurentom

Za masko se lahko skriva marsikdo?!?

Sledil je še skupinski ples…..

Vsi smo se zabavali, peli….

plesali….

Le tu sem našla dve sedeči prijateljici v prijetnem klepetu

Muzikant je igral raznovrstne poskočne in nam je čas bliskovito potekel…

tako da smo morali peš do avtobusa, kjer nas je že čakal Renato za volanom in z ogretim avtobusom.
Tako vzdušje lahko le doživiš – tu so le drobci tega!

To je pa posladek za konec!
Fotografije: Franja Ferk in Ivica Matič