KORADA

9.5.2010

PD ZZV CELJE – sekcija PIRAMIDA MARIBOR

Plave – gostišče »Pri mostu«, ker nas pričaka lokalni vodnik Boris z kolegom Ivanom

Izhodišče 93 mnv – po Zamedvejski dolini….

Lepa zložna gozdna pot

Boris je vodil skupino, zadnji Ivan pa je skrbel, da ni kdo zaostal ter nas seznanjal z koristnimi zelišči, ki rastejo na dosegu roke

Bilo je lepo vreme in soparno, zato se je prilegel počitek

Korošci pa na kupu…

Prijateljicama je bilo tudi vroče – saj imata rdeče ličke.

V gozdu polno čemaža in prijetna senca..

Tudi na tej poti je bilo treba malo pomagat na spolzkem strmem terenu

Vse je tako zeleno, da se ti spočije oko….

Baje je tu od 1. maja vsak dan deževalo

Brane si je že naredil klobuk, če bo deževalo

Boris in Ivan – ki poznata vse steze in stezice ter vsako hiško ob poti

Dobri prijatelji

Hiške so prazne in zapuščene…

Kar na poti se najdejo zelišča, ki jih Dani pozna …..

Kukavica

Pooblačilo se je, od tu se baje vidi marsikaj – vendar je tokrat najlepši pogled na ti dve mladi dekleti, ki sta se udeležile pohoda

Boris razlaga zgodbe in zgodbice….. kaj bi se naj videlo, pa se ne vidi ter imena vasi po Brdih

Sv. Genderca

Bolj se bližamo najvišji točki Korade…. več je megle ...

Še en posnetek, preden nas zakrije megla… oz. se vsiplje dež

Koča ni več daleč…

Uspeli smo osvojiti vrh – Korada 812 mnv

Korada je najvišji vrh južnega dela Kolovrata…

In že smo pri koči

Malice je skoraj za vse….

Pod streho nam je vseeno, če zunaj dežuje..

Po dežju je vse še bolj zeleno, cvetoče in umito…

Vsi udeleženci pohoda na najvišji vrh v Goriških Brdih

Med potjo navzdol proti Vrhovljem so razne zanimivosti….

Tudi oslički so radovedni – ne samo mi

Brane bi se skopal – ima srečo, da se ni!

Improvizacija raftinga – priveslali pa niso v dolino

Le katere rožice nabira?

Še malo do avtobusa…

ki nas je zapeljal v Gonjače

Vsi na stolp!

Ni ne vem kakšen razgled – nekaj se pa le vidi!

Na vrhu stolpa

Še malo više…

Več jih pa skoraj ni bilo možno spravit na fotko

Prijatelja na višku

Kljub oblačnosti lepi razgledi po Goriških Brdih in njenih vasicah

Na stolpu je kar prijetno – kljub vetru

Brane počiva na zelenici pod stolpom

Pogled na vasi….

Pod stolpom je spomenik

Zanimiv vhod v gostišče

Tako prijazna in radovedna živalca…

Na tej domačiji pa je kaj za videt….

Reka Soča, njeni kraji ob njej, mostovi čez……

V opomin na krute vojne dogodke…

ZA VEDNO!

Velik steber je obdan s starimi kovanci

V Dobrovo na malico…. Spomenik pesniku Alojzu Gradniku, ki gleda proti Koradi (rojen v Medani)

Grad Dobrovo

Razgled od gradu

Dobrovo je gospodarsko središče vinogradniške in sadjarske pokrajine

Na mestu sedanjega gradu postavljenega okoli leta 1600 so arheologi s sondiranjem našli ostanke starejše stavbe. Današnji grad ima v tlorisu obliko skoraj pravilnega kvadrata z zapolnjenim jedrom in štirimi stolpi na vogalih.

V gradu je galerija in muzej

V vasi Drnovk – lastnica vinogradniške kmetije

Pogled nazaj na grad in vinogradniško klet Dobrovo

To je dežela opojnih trenutkov – sploh če pri degustaciji prepustiš radodarnim domačinom, da ti nalivajo v kozarček

To je pa Branetov moto….

Za kmetijo raste zelo star hrast, zaradi tega so svoja vina poimenovali Hrast

Fantje in dekleta so še zapeli….

Kar težko je bilo zapustit prijazne domačine in vodnika Borisa ter Ivana, ki sta nas lepo privedla do konca poti…

Na avtobusu pa je še ostalo nekaj peciva, ki ga je spekla Lojzka – mmmm !!!