VRHPOLJSKI POHOD
PD ZZV CELJE
28.2.2010
Nabito poln avtobus pohodnikov iz Celja, Žalca in bližnje ter daljne okolice se je izkrcalo v Vrhoplju pri Vipavi, pri Gasilskem domu:
Tradicionalni pohod
je organiziran zadnjo nedeljo v februarju. Pot poteka z manjšimi vzponi in
spusti in ni nič zahtevna. Vreme je bilo sicer oblačno, ampak brez burje, vetra
ali vetrčka!!!
Med vinogradi in s pogledom na Gradiško Turo nad Vipavo
Mimo dvorca Zemono, ki je skrit med drevjem in vinogradi, na
Dvorec je dal sezidati vipavski zemljiški gospod Francesko Antonio Lanthieri – zgrajen je bil leta 1689. Kakor drugi plemiči baročnega časa si je tudi on želel, da bi se kdaj umaknil iz Gorice, pa tudi iz mračnega spodnjega gradu v Vipavi v svetlo okolico vinogradov nad Zemono in tam v prijateljski in lovski družbi preživel nekaj veselih ur.
Pozimi so plemiči – lovci po uspešnem lovu prirejali v dvorcu zabave. Vsako jesen se je dvorec spremenil v tovarno vina..
Leta 394 naj bi na polju proti Dupljam in Zemonu potekala bitka med rimskim cesarjem Teodozijem in upornikom Evgenijem. Po zgodovinskih virih je na izid vplivala burja, ki je v prid Teodoziju obračala puščice v Evgenijeve vojake
Pot pohoda je zelo dobro označena
Značilne vasice v Vipavski dolini z cerkvicami
Prva postaja, kjer delijo čaj in kuhano vino: »Le kaj bi bolj pasalo?!«
Marija pod gradom…
Včasih je bil en mogočen grad
Lep razgled z gradu na Vipavsko dolino
Malica se kar prileže v grajskih sobanah…
Vsak si izbere svoj kotiček na gradu..
Na prepadnem obrobju Nanosa, na Skalnici, so na griču Stari grad nad Vipavo mogočne razvaline gradu Vipava (Alt Wippach), ki so ga v 12. stoletju pozidali oglejski patriarhi (225 mnv)
Pa tudi za kakšen klepet je čas
Grad je razpadel v 17. stoletju.
Vipavcem in vsem
ostalim obiskovalcem predstavlja Stari grad prijetno izletniško točko, saj se
tam razprostira pogled nad celo Zgornjo Vipavsko dolino. 
Iz Vipave do gradu je približno pol ure hoda.
Okna, ki gledajo v svet…
Kje ste moji tlačani?
Čas bo za odhod – konec počitka!
Še prej pa en lep posnetek
Pot proti Vrhoplju, kjer na pobočju uspeva več primerkov sredozemskega zimzelenega hrasta ali
črnike. Največji ima premer
Cita uživa v samoti med zadnjimi
V sotestki Bele – plezalne stene
Bela z slapovi…
hudourniki…
tolmuni, tolmunčki ….
in ozka stezica nad hudournikom
Privlačni tolmuni
in prvi znanilci pomladi ..
Ali je to skalo tudi zvalil hudiček v vodo?...
da so nastali tolmuni in bazenčki za kopanje…
Malo strmine..
Kot v divjini…
Franjo se vzpenja v breg ter budno skrbi, da se ne kdo izgubi…
Nad Belo in….
….njenimi razpenjenimi brzicami
Ku-ku…. Marija uživa ob lepotah soteske
Plezalna stena v soteski potoka Bela, ki privablja mnogo domačih in tujih plezalcev.
Tu so vse plezalne smeri označene in poimenovane
Druga postaja, kjer dobimo žig, čaj in kuhano vino - ali pa še kaj…
Tudi malica se prileže
cerkvica sv. Ahacija,
V vasici pred Gasilskim domom nas pričakata muzikanta
Na asfaltnem igrišču množica pohodnikov in že stopimo v krog, da se zavrtimo
Za lačne je malica…
Za žejne tudi nekaj…
Kratek čas zabave in plesa….
Nato še stopimo v klet kmetije Tomažič na degustacijo
Nekateri se degustirajo zunaj…
… večina pa kar v klet
Tudi najmaljši korajžni pohodnik Žan na dedekovih ramenih je pri vsem prisoten
Tudi rdeče vino je dobro…
Še zadnji ples pred odhodom…
Sedaj je vsaj na plesišču dovolj prostora
To pa je za popotnico…
Skozi drevored v Vipavi in že smo na avtocesti
Ter proti Kamniško-Savinjskim hribom, zavitim v meglo in odetim v sneg
Tako lepi, skrivnostni, nevarni…
Šele zvečer smo izvedeli, da je Raduha vzela dva mlada fanta, ki sta umrla pod snežnim plazom ta dopoldan.
Lepote je včasih boljše opazovat od daleč in sanjat o njih, da bodo nekoč in enkrat le dosegljive.
Franja Ferk