OSANKARICA

8.1.2011

IZLET PD ZZV CELJE in SEKCIJA PIRAMIDA Maribor-Ptuj

Od Rogle do Peska v spremljavi megle…

Od koče na Pesku naprej po spolzki cesti…

Megla okrog nas…

Plačilo startnine - dobili pa zelo dobre rezine kruha z orehi!

Le kaj iščeta – mogoče že kak sendvič?!

Četa lačnih

Pohod po poteh Pohorskega bataljona je v spomin na eno izmed najpretresljivejših dram

slovenskega narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno.

Pri Treh žebljih na Osankarici so leta 1943 natanko 8. januarja, v boju z

številčnejšim nasprotnikom padli vsi borci in borke Pohorskega bataljona.

Pohorskemu partizanskemu bataljonu so bili septembra 1942 priključeni Kranjčev

bataljon 2. grupe odredov, ki se je iz Gorenjske prek Koroške prebil na

Pohorje, ter Šaleška, Savinjska in Ruška četa.novembra je bil ustanovljen

tudi ženski vod.

Na območju, na katerem so bili Nemci zelo občutljivi, hkrati pa v najtežavnejšem

obdobju za narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem, je Pohorski bataljon

s svojimi akcijami zadajal okupatorju hude udarce.

Komandant bataljona je bil Rudolf Mede – Groga.

V štirih mesecih je izvedel 105 napadov in šest večjih akcij, poleg tega pa je požgal

devet objektov. 21. decembra 1942 je prišel na Osankarico in si

tam uredil zimsko taborišče.

8. januarja 1943 se je okoli 12. ure začela zadnja usodna bitka Pohorskega bataljona.

Približno 2000 nemških vojakov je obkolilo taborišče. Moralno izjemno trden in borben

bataljon, ki je do tedaj vedno odbil številne nemške napade, ni imel

podatkov o sovražnikovi moči in je boj sprejel.

Po prvem spopadu so se Nemci umaknili in začeli z minometi obstreljevati taborišče.

Partizani so se skušali prebiti, a bilo je prepozno.

(A je zato tak rdeča zemlja?)

V junaškem boju je padel celoten bataljon, 69 borcev in bork, le ranjenega

Franca Kunaverja – Sulca so Nemci ujeli in ga 30. julija 1943 ustrelili pri

Ljubnem ob Savinji.

Naša četa lačnih in žejnih

Padec Pohorskega bataljona je hudo prizadel narodnoosvobodilno gibanje na

Štajerskem, njegov junaški boj pa je bil velika vzpodbuda za nadaljnje

boje z okupatorjem.

Sedem borcev Pohorskega bataljona so razglasili za narodne heroje.

Osrednji spomenik stoji v bližini nekdanje zemljanke štaba bataljona. Z večjimi

granitnimi kvadri so označena mesta zemljank, z manjšimi pa položaji

okoli taborišča. Na manjših so napisana partizanska imena bork in borcev,

padlih v boju.

Že 3. maja 1943 pa je bil na Golteh ustanovljen drugi Pohorski bataljon

Na kraju poslednje bitke Pohorskega bataljona so 4. julija 1959 odkrili spominska

znamenja.

V bližini Osankarice, v Kotu nad Oplotnico, je bila maja 1944 ustanovljena kurirska

postaja S-10, ki je štela 10 do 12 kurirjev.

Smo pri Treh žebljih. Nekdaj je bila tam meja med falsko, konjiško in

slovenskobistriško gospoščino, označevali pa so jo v drevo zabiti trije žeblji

z grbi gospoščin. Ime Trije žeblji se je ohranilo. Na s. Strani je v

bližini močvirnata planota s Tihim jezerom, imenovanim tudi Falski ribnik.

»V boj za svobodo sveta
ste šli kot ponosni junaki.
Venec je večno zelen,
Pohorje vam spomenik.«

Postojmo pri spomeniku in se spomnimo mrtvih junakov.

Glavno spominsko obeležje je delo kiparja Slavka Tihca.

Pot do bojišča je od Doma na Osankarici najprej zložna, potem pa precej ravna.

Po 20 min. pridemo do bojišča.

Na Osankarici se je partizanski golaž prilegel našim trebuščkom!

Tu si je možno ogledati obnovljen muzej padlega Pohorskega bataljona.

Zaselek Kot, kjer je nas pričakal avtobus

V Zrečah v športni dvorani…

Za veselo družbo in ples so poskrbeli fantje muzikantje - Zlatorogi ali Kozorogi?!