DEVINSKE STENE

PD ZZV – sekcija PIRAMIDA MARIBOR – PTUJ

26.2.2012

 

Pomlad na Primorskem

 

Sesljanski zaliv

 

Škraplje in žlebiči krasijo skale ob Rilkejevi poti.

 

Že od daleč zagledamo devinski grad na koncu visokih pečin.

 

Rainer Maria Rilke je izdal ciklus pesmi Devinske Elegije, kateri je dobil ime po

Devinskem gradu v bližini Trsta, kjer je Rilke preživel nekaj časa (od oktobra 1911

 do maja 1912).

Šopek naših deklet

 

Tržaški zaliv

 

Legenda pravi, da naj bi bil za Rilkejevo smrt kriv trn vrtnice, ki je okužil njegovo kri.

 

Bogato obložena miza in zaslužena malica v parku pri gradu....

 

Vhod v Devinski grad - je zgrajen na kraškem grebenu, ki

 se vrtoglavo spušča v morje in s katerega se odpira očarljiv

razgled na Tržaški zaliv, ter je zaradi tega privlačna

turistična točka.

 

Graščina je zelo dobro ohranjena, v teku stoletij pa je bila večkrat restavrirana.

 

Že od daleč opazimo dva devinska gradova: čvrst in vidnejši je novi grad, tik ob njem pa,

manj opazne in poraščene, ležijo razvaline starega.

 

Devinski knezi niso bili znani le kot meceni, književniki in

 ustanovitelji šol, samostanov in drugih inštitucij temveč so

se odlikovali tudi kot vojskovodje v nenehnih spopadih s

 Turki.

 

Prvi pisani dokument, ki omenja novi grad, nosi datum 1363.

 

Med številnimi devinskimi gosti zasluži posebno pozornost češki

 pesnik Rainer Maria Rilke.

 

Od konca 19. st. je grad v lasti dunajskih knezov Torre e Tasso-Thurn

 und Taxis, ki so del gradu odprli za javnost.

 

 

Stari grad sega v enajsto stoletje in od celotne zgradbe lahko Danes razlikujemo le obrise

stražnega stolpa ter ostanke arkade, ki pričata o krvavih spopadih s Turki in Benečani.

 

 

Lotosovo jezerce

 

V gradu prebiva plemiška družina Torre e Tasso.

 

Stopnice v bunker, ki je bil med drugo svetovno vojno vklesan v pečino nad morjem.

 

V naselju Nabrežin - manjšem ribiškem naselju, se nahaja eno izmed najzanimivejših

paleontoloških najdišč: Dinozaver - najden na tem področju je največji in najbolj ohranjen

 v Italiji in tudi v Evropi.

 

Kopanje v zalivčku...kot izgleda je kar mrzlo, saj sta kopalca v

 rokavicah in kapah!!!

 

 

Napotimo se v Štivan...

 

Reka Timava ima štiri izvire in se izliva v Pancanski zaliv

 

Tu pride na površje reka Timava.... od izvirov do izliva meri le 2 km!

 

Cerkev Sv. Ivana ob izvirih Timave

 

Cerkev sv. Ivana so zgradili devinski grofje Walsee. Izkopanine pričajo, da je bila tu

 cerkev že v 5. stol.

 

Kar štiri dekleta so imela pred kratkim rojstni dan....
En velik šopek za vse štiri!

 

Naravni rezervat – izliv Soče v morje

 

Opazovalnice po rezervatu so postavljene tako, da lahko opazujemo ptice v različnih

življenjskih okoljih.

 

Zamočvirjen predel in obdan z lagunami.

 

V rimskih časih je Soča tekla mimo Ogleja do Jadranskega morja. V naslednjih stoletjih

se je reka premaknila proti vzhodu.

 

Opazovalnica

 

Sprehajamo se po izjemnem rezervatu, med vodnimi izviri, trsjem, poplavljenimi travniki,

rtiči in opazujemo številne vrste ptičev...

 

 

Del poti je speljan ob kanalih, ki jih obrašča visoko trstičje.

 

Pisana kombinacija močvirja, sipin, lagun, ki dajejo življenjski prostor mnogim

rastlinam in živalim.

 

 

 

 

 

 

 

Vse najboljše za rojstni dan!

 

Vse najlepše za praznik!

 

Lepe želje ti želimo!

 

Vse naj, naj!!!

 

 

Pa še malo plesa….

 

In za zaključek čudovitega planinskega izleta vesela pesem in zadovoljni in srečni obrazi….