SREČANJE BALKANIKE – GORIČKO
19.10.2013
Na izhodišču nas čaka dobrodošlica Balkanike - okrepčilo za pot ...
Kratka pot skozi jesenski pisan gozd proti Tromejniku.
Ob poti zanimivosti - naravoslovna učna pot
Tromejnik je geografska točka na severovzhodu Slovenije.
Meja treh držav se nahaja na vrhu manjše vzpetine,
približno
Tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko.
Fantje so nam postregli z malico
Sem v Sloveniji ...
... en korak in že na Madžarskem...
... in še en korak - pa v Avstriji!
Tromejni kamen je bil
na današnje mesto postavljen leta 1924, do leta 1991 pa je bila državna
razmejitvena črta deloma določena tudi z železno ograjo, ki je bila po
osamosvojitvi Slovenije odstranjena. Tromejnik, po nemško Dreiländerecke oz. po
madžarsko Hármashatár je
Na vrhu, na slovenski strani so ob mednarodnem srečanju leta 1998 zasadili lipo.
Sonce nam radodarno pošilja svoje žarke!
Od tromeje pa naprej po lepi poti postlani z jesenskim barvitim listjem ...
Ne glede na mejo so tu na paši tudi čebele ...
Nabiranje kostanjev
Ime Goričko prihaja od goríc. Tako namreč domačini imenujejo griče, ki so davno nastali na dnu Panonskega morja in so se potem dvignili. Mehko oblikovan peščeni svet so ljudje naselili v pradavnini in tod ostali.
Ne samo kostanji – tudi gobe so!
Čeprav do velikih evropskih mest ni zelo daleč, je Goričko "napredek" zaobšel, tako da je ohranilo podobo, značilno za srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno. To, kar so nedolgo imenovali zaostajanje, se zdaj kaže kot prednost ...
Mozaično razsejani vinograd, sadovnjaki, travniki in s številnimi kulturami porasle njive, ki se harmonično prepletajo in dopolnjujejo z naselji, zaselki in posameznimi kmetijami, ponujajo enkratno podobo in prav take ljudi.
Milena meži, ko Franjo pije ...
Na slabo rodovitni zemlji sta bili potrebni skromnost in modrost umnega izkoriščanja zemlje, sonca in padavin, zato človek in narava tod že stoletja živita v sožitju in skupaj oblikujeta razgibano kulturno krajino. Še vedno je dovolj prostora za najrazličnejše živali in rastline, po tradiciji ima skoraj vsak kmet vsaj majhen vinograd, kjer pridela "svoje" vino.
Že v srednjem veku so sloveli po sadju, visokodebelni sadovnjaki z nekaj sto sortami sadja še rastejo, tu in tam je še ohranjena stara kmečka arhitektura, tudi nekatere obrti, ki so sicer že utonile v pozabo. Ta harmonično ubrana slika kar vabi na sprehod med goricami, ob potokih in prek travnikov ...
... po slemenih in skozi gozdove, po rahlo nagnjenih pobočjih in prispeli smo do najvišjega brega na Goričkem. Tukaj smo tudi poskusili žlahtno goričko kapljico ...
Na stolpu - Stolp je bil tukaj zgrajen že leta 1997. Ker ni bil primerno zaščiten je hitro začel propadati, zato so ga morali zapreti. Leta 2009 pa je Občina Rogašovci lesen stolp ponovno dala postaviti po enakih projektih kot je bil prejšnji, vendar s primerno zaščito lesa in vsem ostalim, kar sodi zraven.
Pogled z vrha!
Stolp je visok
Tukajšnji najvišji
vrh sicer sega nad morje le
Uradno so prenovljeni stolp predali v uporabo šele avgusta 2013.
Sotinski breg na skrajnem severnem delu Goričkega ob meji z Avstrijo je geomorfološka posebnost območja. Hrib nad sotesko Ledave sestavljajo paleozojski skrilavci – najstarejše kamnine na tem območju, ki se značilno razlikujejo od okolice iz mnogo mlajših sedimentov.
Hribu domačini pravijo Kugla
Z najvišjega brega pa navzdol po spolzkih lesenih stopnicah – po Pomurski planinski poti.
Rdeči breg -
Domačini mu pravijo Serdički breg in je drugi največji hrib na Goričkem. Pod hribom je naselje Serdica.
Z vrha se odpira pogled na avstrijsko Štajersko in v dolino Ledave vse do Mure in čez.
Polje ajde, ki se je pa zaradi suše posušila.
Sveta Ana na Igu (St.Anna am Aigen)
Serdica, kjer nas v bližini Dajčevega mlina čakajo avtobusi in Sv. Jurij s cerkvico.
Zaključek naše poti in nato prevoz v Mursko Soboto v hotel Diana.
Zaključek naše poti in nato prevoz v Mursko Soboto v hotel Diana.
Dvorana se počasi polni ...
Počasi prihajajo skupine pohodnikov ...
Otvoritev plesa !
Po dolgem času se srečajo "stari" prijatelji in prijateljice ...
Renato razdeli nagrade prizadevnim, dobrim in najboljšim fotografom, ki so obeležili najlepše, smešne, posebne in čudovite trenutke na njegovih potovanjih.
Zahvala tistim, ki mu pomagajo in sodelujejo pri izvedbi njegovih potovanj.
