KORALPE – GOLICA

17.2.2013

PD ZZV CELJE

Kljub precejšnjim snežnim padavinam v začetku tedna, smo se podali na nedeljski

 pohod na Koralpe - Golico v Avstriji.

 

Koralpe spadajo v skupino Lavanttalskih Alp, ki tvorijo skupino razsežnih gorskih

 hrbtov blagih oblik. To velja tudi za Koralpe, kjer so pretežno na zahodnem delu

 obširna smučišča.

 

 

Odpravili smo se od Waldrasta, od zadnjega parkirišča pri sedežnicah, po

 panoramski poti, kjer je bil pogled na sever: Packalpe, Seetalske Alpe in bolj

 zahodno Saualpe, vendar vrhovi so bili v megli.

 

Naš Stane nam je na avtobusu povedal marsikaj zanimivega

o Koralpah in o zgodovini Koroške v Avstriji.

 

Mitja ustvarja v deviško belem snegu ...

 

 

Panoramska pot proti koči Godinger.

 

Koralpe so kakih 25 km dolg hrbet, ki se razteza vzhodno od Lavantske doline.

 

Ker je koča Godinger zaprta, smo zavili v gostišče, kjer smo se okrepčali za pot

 naprej proti vrhu.

 

Lepa in idilična koča Godinger.

 

Najboljše prevozno sredstvo - katerega je tudi delno Dragica izkoristila ...

 

Z neba je narahlo začel naletavati snegec ...

 

Pripravljeni na pot proti vrhu, oziroma do naslednje koče ...

 

Vreme se kar naprej menja …

 

Po vrhu Koralp poteka meja med Avstrijsko Koroško in Štajersko.

 

Ob smučišču in po smučišču, pa po lepo steptani cesti, ki so jo delimo z redkimi

 smučarji ...

 

Prispeli do 1966 m - do Koralpenhaus.

 

Pri Koralpenhaus pa je taka megla!

 

Vse gostejša megla proti vrhu - in na vrhu križ okovan v ledu!

 

Martin nas je poslikal na vrhu!

 

Koralpe imajo še več sosednjih vrhov, ki presegajo 2000 m, vendar smo se zadovoljili

 kar z najvišjim!

 

Čudovite zimske čisto naravne skulpture, ki jih oblikuje mraz, sneg, led  in veter!

 

Vrh križa je narava oblikovala čisto po svoje!

 

Na vrhu sta dve vojaški radarski postaji, že od daleč vidni dve kupoli - seveda v

 lepem vremenu. Mi smo jih videli, ko so bile tik pred nami!

 

Martin kot Eskim!

 

Ves čas nam kažejo pot količki (zimske markacije), ki so tako

 čudovito oblikovani - vsak drugače!

 

Pot navzdol - le nekaj metrov vstran se vidijo v belini le silhuete!

 

Zopet pri Koralpenhaus!

 

Od koče navzdol gosta megla, le niže po smučišču smo meglo pustili za nami...

 

 

Čudovito zaokrožen pohod po planini, ki smo ga žal zaradi snežnih razmer morali

skrajšati. Severni deli Koralp naj počaka na pomlad!

 

Vsi srečno prispeli do avtobusa, kjer nas je čakala naša Adriana.