PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO

17.3.2013

PD ZZV CELJE

Priprave na pohod v Soteski pri Moravčah

Zvončki so nas razveselili v tem oblačnem dnevu!

Pomlad že kliče trobentice!

Zeleni teloh

V dvoje je vedno lepše!

Limbarska gora je lepa razgledna točka v osrednji Sloveniji in najbolj priljubljena pohodniška

točka Moravške doline ter bližnje okolice.

Limbarska gora - 773 m

Fantje delijo nageljne dekletom - pa še kaj ...

Prišla je po nagelj na Limbarsko goro!

Limbarskega gradu ni več, daleč naokoli pa je znana Limbarska gora z božjepotno cerkvijo

sv. Valentina, že v Valvasorjevem času zelo obiskana.

Ansambel »Pogum« igra za vesele planince, ki pridejo na vrh!

Limbarska gora »kraljuje« nad moravško kotlino na jugu in nad dolino Črni graben ter je z več

strani zelo lahko dostopna.

Cerkev sv. Valentina na vrhu so prvotno sezidali okoli leta 1667. Ker je kmalu zaslovela kot romarska

cerkev in je postala premajhna, so jo že v prvi polovici 18. stol. povečali.

Znamenito baročno cerkev sv. Valentina je leta 1735 zasnoval stavbenik Gregor Maček.

God sv. Valentina je 14. februarja, takrat je vsako leto njemu

posvečena sv. maša na gori.

Cerkev je posvetil škof Leopold Jožef Petazzi leta 1743 sv. Valentinu, mučencu v času zadnjega

preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu.

Stranski oltarji so kamniti, iz črnega marmorja, izdelovalca Cussove.

Freske v notranjosti cerkve je izdelal slikar Franc Jelovšek,

Sveti Valentin je svetnik in mučenik in je živel v 3. stoletju. Po starem kmečkem koledarju je namreč

Valentin prinesel ključe od korenin in so mu zato pravili prvi spomladin.

Glavni oltar v cerkvi je bil izdelan leta 1735 v klasicističnem slogu.

Valvasor piše, da so Limbarski gospodje in njihov grad dobili ime po lilijah,

ki rastejo po sosednjih hribih in na Limbarski gori.

Tujci so ime Limbarske gore zapisovali različno: Lilienberg, Lemberg... in še mnogo podobnih imen.

Poleg cerkve je posebej stoječi zvonik, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp.

Težko je razložiti, zakaj obstaja zveza med Valentinom in srčnimi zadevami. Na videz jih namreč resnično

ni. Neka legenda pripoveduje, da je bil sv. Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi,

ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe.

Vojaki z družino so namreč zabredli v revščino. Škof Valentin pa naj bi poročal mlade krščanske pare,

čemur je Avrelij Klavdij Goticus, nasprotnik krščanstva, ostro nasprotoval.

Po drugih pojmovanjih naj bi se mladi možje s poroko izognili vojaški suknji. Valentina naj bi cesar dal

prebičati in sežgati.

Slavkov ples z vsako posebej na Limbarski gori!

V nekem angleškem koledarju iz leta 1797 je zapisana druga legenda: Valentin, zaprt zaradi svoje

krščanske vere, naj bi se zaljubil v slepo hčer svojega paznika.

Valentin ji je pisal pesmi – od tu naj bi izvirala navada, da si za valentinovo ljudje pišejo pesmice.

Ječarjevi hčerki je vrnil vid, zato je vsa družina prestopila v krščanstvo, Valentin pa je bil – ob glavo.

Kot polžek s svojo hišico!

Golčaj in spomenik padlim v NOB

Cerkev sv. Neže je najstarejša v Črnem grabnu.

Med drugo vojno so mežnarijo požgali, cerkev pa je bila poškodovana.

sv. Neža na Golčaju - obnovljena od leta 1993

Srečanje planinskih prijateljev!

Na eni stran pomlad – na drugi še zima in spolzka steza!

Doline - včasih znano smučišče.

Pri Dolinarju, kjer je žal prazna in zapuščena kmetija.

Trojane

Zgodovine Črnega grabna tedaj še niso pisali krofi, temveč rokovnjači, domačini iz okoliških vasi, ki so leta 1809 na Učaku napadli in pobili šest francoskih častnikov na poti v Celje. A brez te »nadloge, ki je po malem beračevala, po malem kradla in s silo jemala«, bi se Josip Jurčič in Janko Kersnik precej bolj namučila z iskanjem motivov in izmišlanju junakov ...

Od Učaka pa na Trojane na krofe!