PAKLENICA – 1. DAN

MANITA PEČ – ZOLJIN KUK – VIDAKOV KUK

18.5.2013

PD ZZV CELJE

Po dolgi vožnji skupaj s prijatelji iz PD Brežice, smo pri vstopu v Nacionalni park plačali vstopnico ter se podali po čudovito veličastni in znameniti Paklenici.

Vsaka stena v njej ima kar nekaj plezalcev.

V parku je registriranih okoli 700 rastlinskih vrst, med katerimi je veliko endemičnih vrst.

Soteska je dolga 14 km, na najožjem delu je široka le 40 m.

Nacionalni park Paklenica že od leta 1928 in obsega 95 km2.

Danes je Paklenica plezališče evropskega formata, znano po vsem sveti. Precej zaslug pri tem imajo slovenski alpinisti.

Navpične stene se dvigajo do 400 m visoko.

V začetnem delu Paklenice so Titovi bunkeri, ki še čakajo na odprtje. Bunkere so gradili jetniki z Golega otoka kar 5 let. Nihče od vaščanov za to ni vedel. Bilo jih je okrog 500, ko so jih naredili, so tudi izginili…

Zgnetli so jih v eno od jam in zminirali, od tu pa se je rešil le en sam človek.

Še dobro, da ne vemo vsega.

Paklenica je dobila ime po smoli črnega bora, imenovani paklina. Nekdaj so jo uporabljali domačini za celjenje ran, raz razsvetljavo, pa tudi za premazovanje lesenih čolnov.

Pot po Paklenici se tudi vzpenja …

Kapelica v Paklenici

V parku živi 4000 živalskih vrst, med njimi je 212 vrst ptic, mnogo metuljev …

Od večji živali, katere živijo na tem področju so: ris, jelen, srna, divja svinja, gams, medved, volk, med kačami je tudi več vrst; vendar sta le dve strupeni in velja omeniti zelo nevarnega modrasa (poskoka).

Planinska sezona traja praktično vse leto, čeprav je pozimi pogosto burja. Letos pa je bilo tudi po planinah ogromno snega in še sedaj se vidijo zaplate snega po vrhovih.

Vzpenjamo se proti Maniti peči, na nasprotni strani pa veličastni Anića kuk (712 m).

Zub od Manite peći

Manita peć je 175 m dolga podzemna jama s kapniki.

V jami vse leto približno enaka temperatura – okoli 10 stop.

Jama je bogata s kapniki. Nastajajo iz kapljajoče vode iz katere se izloči kalcit ali apnenec in to imenujemo siga.

Kapniške tvorbe so različnih oblik: stalaktiti, stalagmiti, stalagmati, pa tudi zavesice, pahljače, ponvice… Kapniki rastejo zelo počasi - le nekaj cm na 1000 let.

Od Manita peči pa naprej proti Zoljinem kuku

Velebit – Sveto brdo v ozadju – 1753 m

Vedno bolj se odpira pogled na morsko stran ..

Znamenita in veličastna stena Anića kuka.

Strma pot

Vidi se nov Maslenički most, le malo naprej pa stari, ki je obnovljen.

Zoljin kuk

Seline pod nami

Komaj je prostora za vse na vrhu!

Pogled proti Vidakovem kuku

Perunike

Škraplje, žlebiči …

Figure iz kamna, ki vzbujajo domišljijo …

.

Ta figura na vrhu pa je naš Slavko.

Vidakov kuk - tu je pa kar na tesno … (866 m)

Razgled na Pag!

Na tem vrhu ima človek občutek, da stoji na vrhu tribune v amfiteatru – z leve in desne ga obdajajo stolpi vseh mogočih oblik, velikosti in razsežnosti. Z ene strani morje, z druge pa se bohoti mogočen zid velebitskega masiva.

Zapuščena vas Tomići

Spuščanje v kanjon Paklenice

In končno pri avtobusu v kanjonu! Prileže se vsaka pijača!