3. DAN – ČETRTEK, 1.5.2014

Iz BAŠKE do zaliva VRŽENICA – PO KANJONU VELA VRŽENICA – VELA LUKA - BAŠKA

 

Jutro pred hotelom

 

Po promenadi …

 

Galebi na plaži se čudijo naši opravi …

 

Polžek že hiti na svoj pohod …

 

Ibro nas vodi ob ograji cvetoče žuke …

 

Za cvetočim vrtom se nahaja nudistični kamp Bunculuka.

 

 

Pot je slikovito speljana – en del celo po stopnicah navzdol …

 

 

 

 

Plaža Bunculuka – prvi nudistični kopalci že iščejo sončne žarke ob morju.

 

Mi pa smo se odpravili mimo plaže po potki med morjem in stenami.

 

V skalah okamneli polžki, školjke …

 

Slikovita pot!

 

Pogled nazaj na kamp.

 

Na poti ob morju odkrivamo male, zanimive in skrite plaže …

 

 

 

 

Zaliv Velike Vrženice

 

 

Napotili smo se po soteski suhe struge  Vele Vrženice

 

Sprva le rahlo vzpenjanje po balvanih ….

 

Vzpona po kanjonu bo le 160 m.

 

Tu pa je že bila potrebna pomoč roke.

 

 

 

 

Ena izmed redkih mlak vode, ki je še v kanjonu – v njej je marsikaj zanimivega! Kot nanizani biseri na dolgi ravni vrvici so jajčeca, ki čakajo, da dozorijo ….

 

Perunike v razcvetu na vrhu skale!

 

Malo plezanja po vseh štirih ..

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Še sveži odlomi skal …

 

 

 

Tudi od zadaj je pomoč dobrodošla!

 

 

 

 

 

Vzpenjamo se proti Rebici …

 

 

Pot nad sotesko …

 

 

 

Pogled na zaliv Vela luka in naprej proti Senju.

 

Pogled na zaliv Mala luka, ki je plitvejši in bolj zaščiten pred burjo.

 

Spust v zaliv – nad nami pa beloglavi orel.

 

Zanimivo zgodbo o Celjskih grofih nam je povedal Renato:

Na višku svojih moči okrog leta 1425, so grofje Celjski posedovali več kot 125 gradov, 12 mest in še marsikaj. Velika kapitalna moč je Celjskim v 14. stoletju omogočala, da so odkupovali številne posesti in gradove propadajočih plemiških rodbin – neredko z odplačevanjem njihovih dolgov pri Judih. Tako so posedovali 3 otoke v Hrv.primorju, med njimi tudi Krk, kar pa niso imeli pravno urejeno, zato so to izgubili.

 

V antiki je tu obstajalo rimsko naselje.

 

 

 

Nad zalivom so razvaline nekdanje bizantinske utrdbe »Korintija« iz 6. stol.

 

 

Uživanje v zalivčku pod eno marelo.

 

 

 

 

Nekdaj so tu bili vinogradi, ki so se opustili.

 

 

Soteska Vrženica, kjer smo se napotili po drugi poti proti Baški.

 

 

 

Nad nudističnim kampom.

 

 

 

 

 

 

 

Po turi pa počitek pri avtobusu, klepet in nadomeščanje izgubljene tekočine …

 

Potep po mestu …. Osnovna šola v Baški.

 

Spomenik branilcem Hrvaške

 

 

Cerkev sv. Trojice v Baški iz začetka 18. Stoletja

 

 

Glagolico je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stol. izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Ime izvira iz staroslovanske besede »glagolati«. Črke v prvotni glagolici so bile zaobljene, zato jo imenujemo okrogla ali »obla« pisava. Na severozahodu pa se je glagolica pod zaščito Rima obdržala ponekod celo do začetka 20. stol.. Oblika črk se je sčasoma spremenila in novo različico pisave imenujemo oglata glagolica.

 

Glagolico so redno uporabljali za verske in tudi posvetne namene v Istri in v hrvaškem primorju (zlasti na otokih v Kvarnerju).

Na tem območju so hoteli Italijani Slovence in Hrvate izpodriniti (že pred fašizmom). Zato so Italijani od cerkvenih oblasti zahtevali popolno prepoved glagolice (slovanskega narodnega jezika). Cerkev je izbrala človeka, ki je bil vedno zvest rimokatolik - Antona Mahniča - in ga postavila za škofa na tem območju (sedež škofije je imel na Krku), da bi enkrat za vedno opravil s tem problemom. Zgodilo pa se je neverjetno: Mahnič je takoj spoznal, da glagolica in uporaba narodnega jezika nista v nasprotju z naukom Cerkve, saj je papež oboje odobril. In še več: Mahnič se je maksimalno zavzel za ohranitev glagolice, ustanovil je glagoljaško akademijo (na Krku) in si celo prizadeval za razširitev glagolice na vsa ozemlja, poseljena s Slovani..

 

V času med obema vojnama je le malo manjkalo, pa bi bila za celotno ozemlje kraljevine Jugoslavije predpisana uporaba glagolice in slovenskega oziroma hrvaškega jezika v bogoslužju.

 

Velika župna cerkev sv. Trojice

 

 

Tipični mediteranski stil s kamnitimi hišami in ozkimi ulicami.

 

Stisnjena med hišami in ozkimi ulicami je tiha in skromna cerkvica sv. Antona.

 

 

Večer v Baški

 

Mmmm … mamljivo, sladko in osvežilno ….

 

S pomola pa zvoki karibske muzike …

 

V ritmu karibske glasbe …

 

Prijeten večer ob poslušanju …