OTLIŠKO OKNO – SINJI VRH

PD ZZV CELJE

26.1.2014

 

IZVIR HUBLJA pri Ajdovščini. Pozdravila nas je burja – za Ajdovce le vetrič.

Voda vre in bruha na dan iz kraškega podzemlja iz treh jam: Veliko Hubeljsko kuhinjo, Pajkovo mrežo in Vzhodno Hubeljsko jamo.Izvir je eden glavnih kraških izvirov v Vipavski dolini in pomemben tudi zaradi svoje neoporečnosti in čistosti, saj sodi med najbolj pitne vode v dolini.

 

Ob zgornjem toku Hublja so že v 16. in 17. stoletju delovale kovačije za železo in fužine.

 

Naša pot na Goro – za počitek pripravljene klopce.

 

Pot je posejana z rahlim pršičem, ki obeta višje tudi nekaj snega in ledu na stezi.

 

Na tem kamnu je slikovito opisano in narisano, kako je nastalo Otliško okno.

 

Legenda pravi, da bi naj sosednje pobočje - Čaven, stalo na zlatih stebrih. Ko je to slišal hudič, je želel vso zlato s Čavnom odnesti, vendar se mu je oprtnica strgala, pa se je spotaknil in s tako silo z rogom udaril ob Votliško reber, da je zvrtal luknjo v skalo.

 

Na tem pobočju je en pastir nekoč pasel koze, pa se mu je ena izgubila. Ko čez čas pride do luknje v steni, pride ven zgubljena koza - ma kakšna! Rogove je imela zlate, kot da bi jih pomočila v zlato vodo.

 

Domačini so že drugi dan pričela kopati v rebri s krampi in lopatami in pričeli iskati zlato. Kopali so kar na slepo , zdaj tu, zdaj tam, a vse zastonj.

 

Bolj ko se vzpenjamo, bolj je pobočje razgledno - pogled na Lokavec in vasi v Vipavski dolini.

 

 

 

Malo Otliško okno

 

Veliko Otliško okno

 

Vzpenjamo se naprej po grapi in spolzkem kamenju.

 

 

 

Lokavec

 

Ajdovščina

 

Pod vrhom Gore, v jami ob poti pa jaslice.

 

 

 

 

Na vrhu kapelica in žig.

 

Vpis v knjigo ter kratek počitek z malico.

 

 

 

Pa naprej - proti polžu

 

 

Energetska točka ob stožcu - sonce je prijetno in težave se skrčijo v konico ter izpuhtijo v zrak ...

 

Kamniti polž je ideja in delo arhitekta Damjana Popelarja, ki v svojem umetniškem delovanju skuša povezati naravo in kulturo. Kaj naj bi bilo na tem področju bolj značilno, kot pa kraški kamen, ki se naložen kot ograja zvija v spirali v notranjost (zemlje) - ali v zunanjost (v vesolje)!

 

Križ, kot znamenje naše verske kulture.

 

 

 

 

 

Ob stožcu sprva le trije ...

 

 

 

Pogled na Otliško okno od zgoraj.

 

Gora je votla - narečno otla - od tod poimenovanje okna.

 

Tudi vas je dobila ime po tej "votli gori" - Otlica.

 

Približna višina okna je 12 m, v najširšem delu pa meri do 7 m. Skalna odprtina je nastala z erozijo in korozijo.

 

Pot pod robom proti Sinjemu vrhu.

 

Burja in južni mornik se pogosto srečata ravno na robu - zato tu vedno piha.

 

Gibanje zračnih mas in odličen razgled ustreza ujedam in to izkorišča planinski orel, ki ima na tem področju svoje lovišče.

 

Pogled proti Predmejji in Golakom.

 

Sinji vrh pred nami

 

Trnovski gozd - rahlo pobeljen, poraščen z gozdovi in zaradi kraških jam, skalnih razpok,  kotanj, uval, slabo dostopen ter najredkeje naseljeno področje pri nas.

 

Na tem področju so znane ledenice, kjer se je v kraških jamah zadrževal led vso poletje.

 

 

 

 

 

Na  robu, kjer je burja spihala sneg - drugje pa naredila visoke zamete in opasti ...

 

Ta dva pa sta manjkala na skupinski fotografiji (poleg mene).

 

Pa gremo z roba proti notranjosti ...

 

 

 

Proti Sinjemu vrhu - pa prava zima!

 

 

 

 

 

 

 

 

Sinji vrh - 1002 mnv

 

 

 

 

 

Morja ni videti - le sluti se tam nekje v daljavi.

 

Čaven

 

 

 

 

Po zimsko idilo na Primorsko!

 

 

 

 

 

 

 

Šrgalova hiša, ki s svojim izgledom in etnološko zbirko opominja na nekdanje življenje na Gori.

 

 

Penzion Sinji vrh (turistična domačija), je znan gostitelj različnih ustvarjalnih delavnic, med njimi sta zagotovo najpomembnejši Slovenija odprta za umetnost in Umetniki za Karitas.

 

Ob domačiji je videti kar nekaj umetniških izdelkov.

 

 

 

Hodeča hobotnica

 

 

 

Dinozavrovo jajce?!

 

 

Razstava umetniških slik in še mnogokaj, kar se je nabralo v letih gostovanj kolonij  ...

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od domačije pogled na Rob - naprej pa je le slutiti Vipavsko dolino, Komenski Kras ter morje.

 

 

Spustili smo se po pobočju Sinjega vrha v Majerijo k cesti Col - Predmeja.

 

Spomenik, ki spominja na boje enot NOV z Nemci marca 1945.

 

 

Adriana nas je tu pobrala in smo se odpravili proti Logatcu ter proti domu.

 

Kača skrbno čuva pod sabo sladkosti - vendar je tako prijazna kot njena lastnica. Košaro smo skoraj spraznili.

 

Cesta proti Colu, ki so jo gradili ruski vojni ujetniki v letih 1. svetovne vojne.