STEIN KOGL

16.3.2014

PD ZZV CELJE

Na eno lepo sončno nedeljo v mesecu marcu, smo se zapeljali v Gradec, v predel Gösting.

Pripravili smo se za pohod po Graških hribih ter se napotili proti Ruine Gösting.

Okrog mesta in po bližnjih hribih je veliko pohodnih poti.

Ostanki gradu Gösting stojijo na ozkem grebenu nekdanje rimske ceste na strmi skali.

Grad je imel strateško lego, saj je nadzoroval vso dolino pod sabo in promet po njej.

Prva omemba gradu je iz leta 1042.

Od tukaj se nam odpre čudovit razgled po celotnem mestu pod sabo ter okrog po Štajerskih hribih.

Pogled na Gradec in Graško kotlino.

Od gradu pa naprej proti Steinkoglu (742 mnv).

Zapihal je močan veter, da je zibal visoka vitka drevesa, kot da bi se nam klanjala v pozdrav.

Kje smo? - Stane dobro ve!

Toliko nas je, da vseh skoraj ni bilo mogoče spraviti na sliko ...

Grad Plankenwarth - vendar je v privatni lasti in zato nedostopen.

Tu pa nas je pričakal avtobus.

Pri Stanetovi sestri Mariji

Gospa Marija nas je povabila k sebi na dom ter nam pripravila presenečenje - pravo gostijo!

Prostora je bilo za vse - kanapeji za vse, pijače kakršno si je kdo zaželel ...

Pogostila nas je z štrudlom, potico, torto ...

Z možem sta lepo poskrbela za nas.

Marija - Stanetova sestra

Poleg vseh dobrot pa še torta!

Hvala Mariji, nepozabno je bilo.

Na koncu pa nam je še mož skuhal kavo. Hvala obema!

Okolica hiše in Marijin vrt.

Franjo pa je razdelil jabolka - ničesar nam ni manjkalo.

Ogled mesta Gradca, kateri se prvič poimenuje leta 1128.

V nobenem drugem mestu ne najdete toliko različnih stvari na tako majhnem prostoru.

Mavzolej je med leti 1614 in 1633 postavil italijanski arhitekt Pietro de Pomis. V mavzoleju je grob cesarja Ferdinanda II. in čudoviti sarkofag njegovih staršev, Karla II. in Marije Bavarske.

Katedrala sv. Egidija

Nekdaj je bila to dvorna cerkev. Zgraditi jo je dal cesar Friedrich III. med leti 1438 in 1464.

Šele v letu 1786 je ta velika in svetla cerkev postala stolnica Gradca.

Med starim častivrednim in dinamično modernim boste v mestu s 270.000 prebivalci našli številne znamenitosti.

Na jugozahodnem vogalu zunanje stene katedrale sv. Egidija je opazna slika "deželnih nadlog" iz leta 1485. Tri nadloge: Turki, kobilice, kuga. Na sliki je narisana tudi najstarejša podoba mesta iz leta 1480, vendar je žal viden le odsev v steklu.

Stane nam podrobno razlaga zanimivosti mesta.

Avstrijsko ime za mesto izvira iz slovenske besede 'gradec' = mali grad.

Kužno znamenje

Graz je tudi mesto, v katerem je kratek del svojega življenja preživel slavni astronom Johannes Kepler. Kepler je tukaj delal kot učitelj matematike, med tem pa se posvečal astronomskim raziskavam. Gradec je zapustil in odšel v Prago potem, ko so bili vsi luterani izgnani iz mesta.

V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg. Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II., ki je dal prestolnico preseliti na Dunaj.

Na grajski grič – Schlossberg pelje železnica, dvigalo, ki je zgrajeno znotraj gore, lahko pa pridemo na vrh tudi peš po lepo urejenih stezah.

Staro mestno jedro, ki je vključeno na UNESCO-v seznam, z mogočnimi fasadami mestnih hiš iz različnih obdobij, skriva marsikatero zanimivost in pripoveduje številne zgodbe.

S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno). Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli.

URIN STOLP, simbol mesta, ki se mogočno dviguje nad starim mestom. Stolp je 28 metrov visok in zgrajen leta 1550. V stolpu visi eden izmed najstarejših zvonov Štajerske, ulit leta 1382.

Pogled na Gradec z Grajskega hriba.

Posebnost številčnice na uri stolpa je v tem, da je dolgo časa imela le en dolgi kazalec (5,4 m), ki je kazal ure, krajši kazalec za minute (2,7 m) je bil dodan pozneje, kar dokazuje to nenavadno inverzijo na številčnici.

Plabutsch nad Grazom

Grad je bil nekaj časa namenjen tudi kot zavetišče za begunce.

Otok na Muri

Kodirano sporočilo za vesoljce

Osmerokotni, 34 metrov visoki stolp z renesančnimi dvojnimi okni je bil postavljen leta 1588 za časa nadvojvode Karla II Avstrijskega.

Dve zgornji nadstropji in kletni oboki se zaradi svoje oblike imenujejo tudi basovska violina in so služili kot zapor. V pritličju stolpa visi ulit zvon, ki je s svojimi 4 200 kilogrami največji v Gradcu.

Thomasova kapela iz leta 1810.

Open-air je prostor za predstave in koncerte, ki stoji v kletnih prostorih nekdanje trdnjave.

Janez Puch, rojen v Sakušaku v Slov.goricah – živel v Gradcu, odličen slovenski ustvarjalec, tehnični veleum in izumitelj, je postavil tovarno, kjer so na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelali 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.

Tu so živeli in ustvarjali tudi drugi znani Slovenci: Pesnica Lily Novi ter skladatelja Josip Ipavec in Gustav Ipavec.

V majhni vasici Thal pri Gradcu, se je rodil Arnolda Schwarzenegger, svetovno znan filmski igralec in politik, nekdanji guverner ameriške zvezne države Kalifornije.

Spomenik v spomin branitelju gradu.

Tu je še ena zanimiva posebnost Graza: Znamenit Kunsthaus, ki sta ga oblikovala londonska arhitekta Peter Cook in Colin Fournier in ustvarila prepričljivo sožitje, ki združuje inovativnost in zgodovinske korenine tega urbanega predela ob reki Muri. »simpatični vesoljček« - graška Hiša umetnosti.

Leta 1839 je Ludwig von Welden "grajski hrib" spremenil v javni park.

Prav tako ne smemo zanemariti tudi avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda in pa nobelovca, psihologa Otta Loewi ter svetovno znanega avstrijskega skladatelja Roberta Stolza.

Po "Ruskih stopnicah" navzdol.

260 stopnic ...

Prelepe znamenite gotske stopnice

Mesto ni samo 'staro'. Leto 2003 (v času Evropske kulturne prestolnice) ga je zaznamovalo s številnimi novimi 'futurističnimi' stavbami. Ena od teh je tudi t.i. MURINSEL most - restavracija, ki povezuje desni in levi breg reke Mure.

Na MURINSEL na kavico.

Umetni otok na reki Muri.