SVETE VIŠARJE

22.2.2014

PD ZZV CELJE

Čudovito, sončno nedeljsko jutro je bilo, ko smo se odpravili na pohod na Svete Višarje - ali na romanje, kakor kdo želi. Že med potjo po avtocesti smo občudovali mogočne in zasnežene vrhove naših Julijcev in Karavank.

Že na parkirišču v Žabnicah smo ugotovili, da so tak lep zimski dan želeli še mnogi drugi izkoristiti v naravi - predvsem pa za smučanje. To je bil raj za turne smučarje, deskarje, pa tudi druge rekreativne smučarje, saj se od Trbiža do Žabnic nahaja mnogo smučišč.

Po Višarskem grabnu smo se odpravili na vrh 1766 m visokih Svetih Višarij, na vrhu občudovali razgled in vrskavali lepoto nedolžne beline visokih gora in se zadovoljni vračali v dolino, obogateni z obnovljeno energijo.

Ob postajališču na avtocesti smo že občudovali naše pobeljene gore - Stol, Begunjščica

Nad Martuljkom kraljuje Špik, desno Frdamane police

Ponce nad dolino Tamar

V Žabnici na italijanski strani ob spodnji postaji gondole, ki vozi na Višarje.

Božo nas je pripeljal na izhodišče naše poti, potem pa je užival v dolini na soncu in ob gledanju smučarjev, ki so se spuščali po smučišču.

Priprave na zimsko pot in obuvanje derez ...

Odpravili smo se po Višarskem grabnu proti Svetim Višarjem (Monte Santo di Lussari)

Smučke, krplje, pa telefon - obvezen pripomoček!

Svete Višarje so romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov.

Naša kar številčna kolona

Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov, danes pa ji pravijo božja pot Evrope.

Tokrat pa smo se mi podali na romarsko pot - v zimsko idilo.

Prehitevajo nas ter se vozijo navzdol mnogi turni smučarji - zaradi njih je tudi pot široka in steptana.

Višarski potok s slapovi - vode je toliko, da je lahko že reka.

Obilo snega ob poti!

Izročilo o nastanku romarske poti pravi, da je leta 1360 neki pastir iz Žabnic iskal svoje ovce. Našel jih je klečeče okoli brinovega grma na planini.

Desno se že vidi stolp in naš cilj.

Ko je pastir pogledal pobliže, je videl sredi grma kip Marije z Jezusom. Kip je odnesel v Žabnice, kjer ga je župnik pospravil v omaro.

Vendar se je naslednjega dne kip spet pojavil na istem mestu in isti prizor se je ponovil tudi tretjega dne.

Župnik iz Žabnic je za mnenje povprašal patriarha iz Ogleja, ki je odobril češčenje in ukazal, da na kraju, kjer so našli kip, postavijo kapelico.

Leta 1780 je cesar Jožef II. prepovedal romanja, kar je vernike zelo prizadelo. Njegov naslednik Leopold II. je leta 1790 romanja spet dovolil.

Leta 1807 je v cerkev treščila strela. Leseni del cerkve je zgorel. Cerkev so po tem hitro obnovili in še razširili.

16. septembra 1915 je cerkev zadela granata, ki je povzročila pravo opustošenje in požar. Marijin kip pa so rešili. Po več selitvah se je na kresni večer leta 1925 spet vrnil na Višarje, kjer je še danes.

Te okrašene smreke ne rabijo nobenih okraskov - kar občudovali bi jih!

Prva postaja križevega potu.

Znamenja križevega potu skrita globoko pod snegom ...

Kot v bob stezi!

Na žalost bi zaradi turizma želeli spremenili romarsko pot skozi Višarski graben v smučarsko progo.

Saj na poti ves čas srečujemo smučarje in deskarje, ki hitijo navzgor in se spuščajo po isti poti navzdol.

Množica občanov Trbiža in faranov se je z tisoči podpisov postavila proti predlogu turistične zveze in občine, zato je tržaško ministrstvo zaradi zaščite kulturne dediščine pot zakonsko zaščitilo z okoljskimi omejitvami.

Beraški vrh se dviguje nad Višarsko planino.

Pot skozi Višarski graben je izrednega zgodovinskega, a tudi ekonomskega pomena. V poletnih mesecih jo prehodi in obišče na desetine romarjev.

Načrt nove smučarske steze podpirajo, kot se pogosto dogaja, redki, a vplivni možje, ki bi radi naravno in kulturno dediščino območja unovčili za svoje posle.