Krašnji vrh

Krašnji vrh v beli Krajini dne 21. 12.2014

Naše planinsko društvo je danes organiziralo pohod po južnih obronkih Gorjancev v Beli Krajini. Peljali smo se mimo Šmarjeških Toplic, Novega mesta, preko prelaza Vahta (Straža) mimo vasi Suhor do Metlike, ki je eno od dveh mest v Beli Krajini. Odtod smo krenili skozi uskoške vasi proti Krašnjemu vrhu, ki je tudi ime majhne vasice in tudi vzpetine nad njo s planinskim domom in razglednim stolpom. Šli smo po Urbanovi poti skozi nekaj gozdov, čez travnike in mimo vasi. Najprej smo se ustavili pri cerkvi sv. urbana, kjer nas je čakala res prisrčna pogostitev kmetije Jaklevič z belokranjsko povtico in domačim belim črnim vinom ter domačo žganjico. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Urbana. Nato smo šli čisto blizu hrvaške meje proti Bojanji vasi, kjer smo imeli naslednji počitek. Ob zimskem solsticiju, dnevu, ko je dan najkrajši in noč najdaljša, je bilo vreme presentljivo toplo, in smo lahko hodili v samih srajcah, kot spomladi ali poleti. Pokrajina je polna vinogradov, starih dreves obraslih z bršljanom, praproti in brezovih dreves – to so belokranjski steljniki, številni so čebelji panji in travniki so bili živo zeleni. V Bojanji vasi pri cerkvi sv. Marjete, smo imeli naslednji počitek za malico. Po tem smo krenili naprej do Krašnjega vrha, ki je samo majhna vzpetina, ki se dviguje nad istoimensko vasico. Domačini se ponašajo z novim lepim povsem lesenim planinskim domom in z vitkim kovinskim razglednim stolpom, na katerega se naenkrat vzpnejo lahko štiri osebe. Na tej višini 542 m smo se potem tudi obrnili v dolino oziroma do malo večje vasi Radovica, kjer nas je čakal voznik Božo s svojim avtobusom. Izlet je vodil zelo sproščeno vodnik Slavko ob pomoči svojih kolegov. Ob poti smo naleteli tudi na oznake z imeni dreves, table z zemljevid poti, skratka domačini se trudijo da bi pridobili turiste, le nekoliko ovinkasta cesta preko Gorjancev to je 3a prometna os je ovira za hitrejši promet. Dan je bil idealen tudi za lovce, gorske kolesarje in druge obiskovalce teh krajev. Na Gorjance se bomo vrnili po Novem letu, ko bomo obiskali Trdinov vrh. Danes je bil avtobus poln do zadnjega sedeža, kar pomeni, da so ljudje želeli res videti Belo krajino, jo pobliže spoznati, kar je nam je na tem pohodu popolnoma posrečilo.