Uršlja gora

Pohod na Uršljo goro v nedeljo 12. oktobra 2014

Naše izhodišče poti je bilo pri majhnem, edinem koroškem jezeru v Sloveniji to je Ivarčko jezero, ki pa je ograjeno in je bila ograja v nedeljo zjutraj še zaklenjena. Začeli smo po običajni poti in nato prestopili na »grofovsko« pot, ki ni markirana. Po njej se je verjetno večkrat vzpenjal grof Thurn, ki je imel na Koroškem železarne in je bil gospodar teh gozdov. Malo pod vrhom se številne poti združijo in nas pripeljejo na prostran vrh, kjer so trije veliki objekti. Planincem služi planinska koča, ki ima stari in novi del. Potem je RTV stolp oddajnik, proti kateremu smo na Štajerskem obračali naše antene na podstrešju v času črno bele televizije. Najstarejši objekt pa je najvišje ležeča cerkev na Slovenskem to je cerkev sv. Uršule.
Zgodovina pripoveduje, da so se davnega leta 1570 zbrali na kmetiji Florijana Plešivčnika in njegovega sina Antona kmetje, gospodarji s pobočja Plešivca in so se dogovorili, da bodo sezidali na Gori tak božji hram, da v sedmih okoliških deželah ne bo tako velike cerkve na taki višini. Rekli so, da pod plaščem sv. Uršule petih stvari nikoli ne manjka; dobrotljivosti, kruha, mošta, volne in »ta prave krščanske vere« V tistih dneh je vladala v naših krajih velika zmeda. Nova vera, protestantizem, se je širila po mestih. Preganjala je ljudske pobožnosti in grmela proti tistim, katere so imeli preprosti ljudje najraje- proti Mariji in njenim svetnikom. Oklenili so se je tudi slovenjegraški purgarji. Da bi se vrnili stari časi, so se trdni kmetje obrnili k sveti Uršuli in začeli zidati. Leta 1601 je skozi Guštanj (današnje ravne) potoval ljubljanski škof Hren, ko se je vračal z nove maše v Dobrli vesi v Podjuni. Takoj, ko je zvedel za gradnjo nove cerkve, je to podprl in jo v nedeljo 18. avgusta 1602 posvetil. Glavni shod je vsako leto na lepo nedeljo (zadnja nedelja v avgustu).
Na Uršljo goro, na višino 1698 metrov lahko pridete iz različnih strani. Na eni poti boste videli vdolbine v skalah, ki so sled stopinj sv. Uršule, ali pa jamice, kjer so odtisi njenih kolen (kdor bo vanje stopil, ne bo več čutil bolečin v nogah – pravi legenda).
Mi smo prišli iz severne senčne strani, vračali pa smo se po položnih vzhodnih pobočjih mimo samote kmetije do Poštarskega doma. Kot se vidi na posnetkih je Uršlja gora zelo obiskan vrh, prav tako je bilo veliko ljudi v domu samem. Izlet je odlično vodila naša vodnica Franja Ferk z velikim poznavanjem raznih variant poti na Goro, pomagalo pa ji je še pet drugih vodnikov.