BRICNIK – 15

BRICNIK – 15.2.2015

PD ZZV CELJE

Odpravili smo se na našo severno mejo – na Radeljski prelaz. Od mejnega prehoda pa peš po Panoramski razgledni poti do zaselka Sv. Lovrenc (St. Lorenzen) v Avstriji, ki je večinoma že samo naselje vikendašev. Zanimiva pa je zgodovina tega območja, kar je razvidno iz fotografij in opisov pod njimi.

Z malico iz nahrbtnikov smo se okrepčali pri kmetiji Odernik ter se še povzpeli na Bricnik – 1017 m visok vrh nad Muto. Spustili smo se na Sv. Primož nad Muto ter ob lepih razgledih na Dravsko dolino in Pohorje, naprej v dolino do našega avtobusa.

Pripeljali smo se na Radeljski prelaz, na višino 647 m, kjer je prehod prek Kozjaka v Avstrijo, iz Radelj do Ivnika (Eibiswalda).

Jasmina nam je spekla krofe, tako da smo se na pustno nedeljo posladkali z njimi pred pohodom.

Tu se prične E 6, mednarodna pešpot, ki poteka od Baltskega morja in prihaja iz Avstrije preko Pohorja ter naprej do Strunjana, (S-J) in se konča v Grčiji pri Egejskem morju.

Odpravimo se na Obmejno panoramsko pot – na naši severni meji z Avstrijo.

Po Kozjaku oz. Kobanskem proti zahodu …

Kozjak je gozdnato hribovje med Dravsko dolino v Sloveniji in potokom Čakavo v Avstriji.

Kozjak je ozek, dolg in razčlenjen gorski hrbet, ki se pričenja pri Gaju nad Mariborom in reko Pesnico na vzhodu in sega do Mučke Bistrice na zahodu.

Na poti je še kar nekaj snega ….

Le kje sta se našla?! Eden prepoveduje – drugi pa … ?!

Na sončnem zasneženem pašniku!

Na avstrijski strani hribček in na njem cerkvica sv. Antona.

Pogled nazaj po grebenu – tam nekje v meglicah je najvišji vrh Kozjaka – Kapunar (1051 m).

Kratek postanek na soncu …

Do Sv. Lovrenca se moramo dvigniti za 300 m.

Ob meji (»tromejji?)

Janez v obmejnem pasu

Tu pa si lahko tudi malo zakurimo in se pogrejemo …

Florjanu je že vroče – pa še zakurili nismo …

Kapelica na Sv. Lovrencu

Med vikend hišicami …

Cerkev sv. Lenarta

Kapelica v spomin padlim med obema vojnama.

Farna cerkev sv. Lovrenca v vasi, iz 14. stoletja.

Na pokopališču največ izveš o zgodovini kraja in tako je tudi na lovrenškem!

Na nagrobnih križih je precej priimkov slovenskih, seveda že spremenjeni in izpisani v nemški pisavi. Torej so bili tukaj prvotni prebivalci Slovenci.

Cerkev sv. Lenarta z Marenbgerškim grbom iz leta 1247 m.

Cerkev je zanimiva, ker je do razmejitve med takratno Kraljevino SHS in Avstrijo bila naša. Še nekaj let nazaj je ob cerkvi bil pano z 2-jezičnim napisom, na katerem je bil opis, zakaj je sedaj to področje avstrijsko. Po vojni je domačinka Mežnarjeva mama s solzami in na kolenih prosila japonskega oficirja, ki je bil v komisiji za določitev meje, naj mejo prestavijo, da bo njihovo posestvo spadalo pod Avstrijo. Takrat so bili tu v obmejnih krajih nastanjeni tudi Srbi, katerih so se lokalni prebivalci bali. Oficir je njeni prošnji ugodil, kljub nasprotovanju srbske delegacije in tako je sedaj ta kraj in cerkvica v Avstriji.