MUSTROVA POT – 19.4.2015
PD ZZV CELJE
Na lepo, sončno nedeljo - 19. aprila, smo se odpravili v Cirkulane, kraj in občina v Halozah, kjer je začetek naše poti po Mustrovi poti. V RŠ Šumica nas je pričakal g. Milan, kjer smo si tudi ogledali zbirko Mustrovih del. Podali smo se na pot skozi naselje Gradišča, mimo vinogradov, zidanic, na Gradiški Hum, od koder je bil lep razgled vsenaokrog. Povzpeli smo se tudi na hrib, kjer kraljuje cerkev sv. Ane, nato pa še na grad Borl, ki pa je žal zaprt. Nismo samo hodili - malico smo si privoščili pri Tonetu, pri čebelarju Jožetu v Apačah, pa se posladkali z medom, medico in medenjaki.
Pridružite se nam na pohodih - boste videli, da je prijetno v naši družbi!
V Cirkulanah poiščemo odprto gostilno, kjer si privoščimo jutranjo kavico.
Pred pohodom malo ogrevanja ...
Skozi Cirkulane poteka Haloška planinska pot.
Cirkulane so se nekoč imenovale Sv. Barbara v Halozah po slikoviti cerkvi sv. Barbare katere zvonik velja za najvišjega v mariborski nadškofiji kot tudi enega najvišjih v Sloveniji.
Proti začetku Mustrove poti.
V RC Šumica nas je pričakal g. Milan in nam odprl hišico za ogled.
G. Milan je povedal nekaj o Mikiju Mustru, o njegovi zbirki, o ustanovitvi poti ...
Za razvedrilo ob hiški ...
Mustrova pot je dobila ime po svetovno znanem likovnem ustvarjalcu Mikiju Mustru, saj je bil njegov oče dr. Jožef Muster (zdravnik po poklicu) haloški rojak.
Mustrova zbirka, za katero je predvsem zaslužen g. Milan.
Miki Muster - slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser, je bil rojen 22. november 1925, v Murski Soboti.
Svoj prvi strip je začel risati, ko je bila Jugoslavija še v obdobju stalinizma, pred Informbirojem, in ameriškim Disney-jevim likom podobni liki niso bili dovoljeni.
Prvi Mustrov risani film je bil v Jugoslaviji objavljen šele, ko je bil star štirideset let, pred tem je delal brez možnosti objave svojega dela, tudi reklamne risanke je lahko objavljal le anonimno.
Svoje sanje je delno uresničil šele v 1970-ih letih, ko je bil star že skoraj petdeset let, z odhodom v Nemčijo.
Eno izmed mnogih priznanj g. Milanu, za njegovo udejstvovanje na raznih področjih.
Žigosanje kartončkov in dnevnikov, saj žigov ob poti ni!
Cvetoči vinogradi …
Zanimivosti ob poti …
Otroci Mikija Mustra dobro poznajo tudi po slikanicah Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja, Stezosledec, Snežek, Skozi pustinje in goščavo in po številnih drugih.
Muster je končal študij kiparstva na Likovni akademiji v Ljubljani. Že v otroštvu se je navduševal nad stripi in risanimi filmi ter je svojim sanjam sledil vse življenje.
Na točki Bračičeve poti, po kateri tudi hodimo nekaj časa.
Gradišča so razloženo naselje v povirju Gradiškega potoka. Na prisojnih pobočjih je precej vinogradov, na dolinskem dnu pa travniki in pašniki.
Musterjevo ustvarjanje so zaznamovali tudi reklamni spoti (Zajčkov Cik-Cak, bonboni Visoki C, Čunga Lunga, Jelovica , Viki krema, Medex ...).
Tudi v času bivanja v Nemčiji se je predvsem ukvarjaj s stripom, karikaturo in risanim filmom.
Muster je pionir slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma.
Butana haloška hiša - zaradi pomanjkanja lesa so včasih gradili hiše iz blata in slame.
Krajinski park Šturmovci - V njem prebivajo številne vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na Rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst. Znotraj Šturmovcev leži tudi del Ptujskega jezera, pomembna ornitološka lokacija, ki se skupaj z reko Dravo med Mariborom in Zavrčem nahaja na seznamu evropsko ornitološko pomembnih.
Grad Borl, ki ga zagledamo z grička...
Leta 2014 je predsednik republike Borut Pahor odlikoval Mikija Mustra s srebrnim redom za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa.
Decembra 2014 mu je Združenje novinarjev in publicistov podelilo častno priznanje Boruta Meška za njegov življenjski opus in likovno ustvarjanje na področju politične karikature. Mustru so 7. februarja 2015 podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Gradiški Hum - 336 m
Zavite ceste okrog hribčkov ...
Pot na Hum
Strmina se postavi pokonci …
Po stopnicah na Hum.
Stopnic pa kar ni zmanjkalo!!
Z grička pogled na Donačko goro ...
pogled na Boč ...
Pogled do Borla in še naprej na Hrvaško ...
Pogled na grad Borl, ki stoji na skali litotamnijskega apnenca in je iz 12. stol., ko je varoval brod z mitnico.
Cerkev sv. Ane
Sljeme
Ravna gora
Mi smo si pa privoščili malico in kratek počitek.
Da se pogledamo tudi v ogledalo ...
Pa še malo po romarski poti ...
Pot vodi čez zelen travnik - razkošje v zelenem!!
Križev pot na vrh hribčka, kjer je cerkev
Cerkev sv. Ane - Sveto Ano so častili na vzhodu že v prvih časih krščanstva. Sveta Ana je zavetnica proti revščini, pa tudi proti nevihti. Ravno okrog Aninega praznika - 26.julija - so velike vročine in je mnogo neviht. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev in otrok.
Tudi z tega grička je lep razgled!
Modra kavčina - potomka najstarejše trte na svetu, z Lenta
Malo počitka na soncu in ob zaprtem župnišču ...
Anchensteini so bili prvi znani lastniki, ki so živeli na Borlu in so nosili njegov grb. Izumrli so leta 1323. Posest so podedovali gospodje Ptujski, ki so prav tako kmalu izumrli (leta 1438).
Danes pa grad razpada, na gostilni je le še izvesek.
Aprila 1941 pa so Nemci tam ustanovili zbirno taborišče, od koder so do marca 1943 pošiljali ljudi v izgnanstvo. Grad je bil po vojni podržavljen in ostal do leta 1948 nenaseljen.
Stara, mogočna drevesa pričajo, da je bil okrog gradu zanimiv park ...
Grad so preuredili v begunsko taborišče, ki pa zaradi neustreznih razmer ni obstalo dolgo.
Leta 1952 so ga obnovili in v njem se je pričela gostinska dejavnost, ki je leta 1972 z večjo preureditvijo prerasla v bolj sodoben hotel.
Sredstev za celovito prenovo ni bilo nikoli dovolj, zato je grad počasi propadal.
Leta 1981 je odneslo most preko Drave in takrat so hotel enostavno zaprli.
Danes se trudijo za oživitev gradu ... uspeha še ni videti.
Pred gradom Borl naša skupina "Musterjevih pohodnikov"
Graščaka ni bilo, ne princese ... pa se vračamo z gradu.
Pri Hermanu čakamo na Adrijano in na naš avtobus.
Načrtovanje za nadaljevanje ...
Odpravili smo se k Tonetu na vampe ali pa na gibanico ...
Zadnji postanek je še pri čebelarju Jožetu v Apačah.
Pripravil nam je na svojem dvorišču degustacijo ...
pokušnja medu, medenjakov, medice ...
Jože nam je razložil vse o pridelovanju medu ...
o vzreji matic
o trotih ...
Na njegovem dvorišču pa polno cvetočih marjetic ...
Čebelni panj
Ogledali smo si tudi čebelnjak
čebelnjak od znotraj