PERNICE IN SPLAVARJENJE NA DRAVI
9.5.2015
PD ZZV CELJE
Maks nam je za jutranjo dobrodošlico spekel buhteljne!
Po taki podkrepitvi – pa na pot …
Z Gortine smo se odpravili proti Pernicam.
Preko žičnih ograj in ovir …
… čez zelene in cvetoče travnike …
Do cerkvice na Pernicah je še kar nekaj vzpona …
Še več ovir na poti in tudi potrgana ograja – zadnji v koloni – Franjo pa mora popravljati in zapirati ograjo za nami!
Od Kuhelnika razgled na Radlje ob Dravi radeljsko polje; zadaj Remšnik.
Pri Kuhelniku je klopca in tabla z verzi Konrada Dolerja o lepotah Dravske doline.
Konrad Doler je bil eden izmed članov ansambla »Fantje treh dolin«.
Zagrizli smo v strmino …
Prispeli na čudovit travnik!
Od tod je razgled na naše planine: Od Obirja, Pece, Olševe, Raduhe, Uršlje gore …
Na lovski preži je lovec, ki »strelja« na nas z fotoaparatom!!
Jožica nam zaigra …
Od Napečnikove breze pa naprej – med regratovimi rožicami …
Arlov bor, ki ga je nekoč zdelalo neurje – vendar je preživel!
Trdoživ je kot ti kmetje v teh hribih ob meji z Avstrijo …
Na Pernicah ob bivši šoli in sedanjem Domu krajanov …
Na klopcah si privoščimo malico!
Nekdo si je privoščil kratek ležeč počitek na klopci!
Cerkev sv. Simona in Jude
Ob bivšem zavetišču Knez
Žigosanje dnevnikov
Tako pa orjejo …
Sedaj pa pot le navzdol …
Osvojili smo drugi vrh v Muški krožni poti v letošnjem letu – Pernice 1062 m
Navzdol mimo Lipnikovega mlina v Bistriški jarek.
Pri bivši karavli tik ob meji, nas čaka Božo z avtobusom in
odpelje nas v splavarski pristan na Gortini.
Ob Dravi …
Skupinska – še preden gremo na splav (flos)
Harmonikaš poskrbi za veselje in pesem!!
Flosarka frajla
Reka, ki je življenje
Tri slovenske alpske doline se stikajo na mestu, kjer priteče Drava iz Avstrije v Slovenijo – Dravska, Mežiška in Mislinjska in troje alpskih gorovij se končuje ob njih: Savinjske Alpe z Raduho, Karavanke s Peco, Olševo in Uršljo goro in osrednje Alpe s svojimi vzhodnimi osamelci Strojno, Košenjakom, Kozjakom in Pohorjem.
Sprejam na flosu – kruh s soljo
Med Kozjakom in Pohorjem leži dolina, za katero ni bilo nikoli mogoče ugotoviti, od kod in kdaj so pravzaprav prišli ljudje vanjo.
Kljub pogostim spremembam gospodarjev v preteklosti, kljub pustošenju kuge in požarov so ljudje v njej ostali. Ostali in jo naredili lepšo, bogatejšo in prijaznejšo in zdi se, da reka, ki jo je izdolbla, danes le še mirno in varno počiva v njenem naročju.
Da je bila pot po dolini Drave pomembno že v preteklosti in da so tod gospodarili Rimljani, nam dokazujeta najdena rimska nagrobnika na Radeljskem polju; tudi najdbe rimske ceste na Muti ob gradnji trgovine TUŠ.
O tem, kdo je živel med Pohorjem in Kozjakom tja do leta 1000, ni natančnih podatkov, znanih je le nekaj imen dinastij, ki so tod gospodarile.
Ruševine gradov so danes le še spomeniki preteklosti in velikih dogodkov v njej, saj so jih gospodarji zapustili okoli leta 1600, ko so si v dolini zgradili prijetnejša bivališča. …
Zanimiva je fotografija, kakšna naj bi bila Koroška vrata na meji med Koroško in Štajersko, ki jih je narisal dr. Franc Pečnik.
Danes Drava daje drugačen smisel življenja – deli Kozjak od Pohorja, pa vendar povezuje oba bregova med seboj …
Včasih so brodniki prevažali z brodom ljudi in tovor čez Dravo …
Včasih so flosarji prevažali hlodovino v daljne spodnje kraje – tudi do Beograda ali še naprej
Danes pa okušamo kot turisti radosti in lepote mirne in ukročene reke.
Koroški splavarji so poskrbeli za zabavo – pa tudi za splav!
Zapluli smo pod trbonjskim mostom
Krmarju je uspelo zapluti pod most …
… in zadeti luknjo med stebri!
Tu pa so nas pričakali in pribrzeli beli lepotci – ali lepotice …
Dobro vedo, kdaj nam postrežejo z flosarskim kosilom …
Sučejo se okrog nas in nas osvajajo …
Labodi se prehranjujejo z rastlinsko hrano.
Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah.
Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Število jajc v leglu labodov je med tri in osem.
Golaž z polento – flosarsko kosilo
Na flosu pa vedno bolj zabavno!!
Zabaval nas je Gašper Koruznik – dolgčas nam ni bilo!
»Trio adijo« …
Pa še zaplesali smo …
»Žegnanje« z dravsko vodo!
Vsak je bil blagoslovljen in »požegnan«
Nato pa še »flosarski krst«!
Pa še z veslom po ta zadnji!
Tako smo prispeli nazaj v pristan in konec je bilo našega splavarjenja.
Kot je za nekdanje flosarje značilno, da so včasih prinesli domov odpustke in denar od izkupička lesa, včasih pa tudi zapravili in zapili vse – smo tudi mi nekaj zapravili (pa na vse!), le eni frajli je ostal čevelj, da je odšla domov brez njega!