SOTESKA
RAABKLAMM
S PD ZZV
CELJE, 22.3.2015
Na zanimiv nedeljski
pohod z številnimi udeleženci, nas je tokrat Stane popeljal po njegovi
raziskani soteski severno od Graza.
Prehodili smo le del soteske od vasi Mortantsch, do Arzberga, ki pa je
bila dolga
Hvala Stane za tvoj trud in požrtvovalnost, da vsako leto najdeš za nas kaj enkratnega in zanimivega.
Pri gostilni Jägerwirt je dovolj prostora za dva avtobusa, da se »izkrcamo« in pripravimo na pohod.
Ob Rabi (Raabi) – pričeli smo na višini 457 m
Močerad gre v breg – zato bo danes lepo vreme in brez dežja.
Lepa gozdna pot po listju, ob reki Rabi.
Nekaj malih vzponov …
Stane nas skrbno vodi po poti …
Reka Raba izvira na planini Teichalm pod
goro Osser.
Pot nas vodi enkrat po eni strani, drugič
pa reko prečimo čez zanimive mostičke na drugo stran.
Psiček se igra v tolmunu in voda mu ni nič premrzla.
Ko
Raba zapusti vzhodno Štajersko in Gradiščansko, obišče slovensko Porabje, nato
leno vijuga po Ogrski proti Donavi, ki jo po
Na predelih, kjer je možnost zdrsa in kjer so bolj izpostavljeni predeli in težji prehodi, je pot zavarovana.
Manjši pritoki napolnjujejo strugo.
Divje vode odnesejo vse s sabo, kar jim je na poti in odlagajo ob strugi … naplavine lesa, kamenja, peska …
V preteklosti so bili v soteski mlini in žage.
Stane nam med postanki razlaga o zanimivostih soteske …
Iz svoje bogate zakladnice znanja nam širi obzorja in pritegne naše zanimanje za zanimivo področje severno od Graza in pod Fischbacher Alpen.
Zajezitev reke in elektrarna ter most čez njo …
Prečkajo lahko le trije hkrati.
Kar nekaj časa traja, da se vsi prečkamo reko.
Ostanki nekdanjih naselbin v soteski …
Plaža ob Rabi …
Veličastna soteska je
dolga
Stanetova sestra Marija nas je prišla pričakati …
Pot nas vodi enkrat po eni strani, drugič pa reko prečimo čez zanimive mostičke na drugo stran.
Zopet je nekaj vzpona – vendar Stane nam zagotavlja, da hodimo po lažji poti.
Tudi tu je narava naredila nekaj škode in je kar precej podrtih dreves, pa tudi plaz je bil ob poti, katerega smo obšli po strugi.
Spomladanske rožice – tu je vse modro od jetrnika.
Naša kolona je zelooo dooolgaaa in razpotegnjena – saj nas je čez 80!!
Lepa soteska in veličastne stene nad njo!
Zeleni tolmunčki!
V duetu …
Pevci so se našli in koj zapeli!!!
Pa naprej – tudi ob vrvi, za boljši občutek!
Lepo je bilo, ker ni bilo spolzko, ni bilo vroče in le občudovali smo naravo in divjo sotesko!
Ti mostovi so pa bolj trdni, kot je bil prvi!!
Pod obokom korenine!
Šopek, kot bi bil narisan!!
Se pa najdejo tudi take luknje in pasti …
Stane nas fotografira!
Ombograf ali dežemer za merjenje količine padavin.
Konec naše poti je v
starem rudarskem naselju Arzberg (
Naša dva avtobusa z Adrijano in Božom nas čakata, da nas odpeljeta proti domu.
V Arzbergu ob cerkvi – geološka zbirka.