SREČANJE V RADENCIH – 28.11.2015
PD ZZV CELJE
RELAX nas je povabil na srečanje pohodnikov in ostalih udeležencev njihovih izletov v letošnjem letu; pa tudi ostalih, ki si želijo prijetnega druženja. Pred večerjo v hotelu Radin v Radencih je bil organiziran pohod po murski ravnici. Ena skupina je izbrala krajšo pot, druga pa daljšo in sicer od Puževcev prek njiv in polj, ob mirni, tihi in skoraj nevidni Ledavi, skozi Borejci in romsko naselje, do Tišine. Tam smo si privoščili počitek v gostilni Gergjek. Ker je dan dolg le 9 ur in se je že bližal mrak, smo se od cerkve Marijinega rojstva v Tišini odpravili naprej, mimo ostankov nekdanjega Bathyanijevega dvorca. Med potjo nas je pobral avtobus in smo si pot skrajšali in olajšali, da nam ni bilo treba hoditi po temi. Zato pa smo imeli časa na pretek za ogled nočnega mesta Radenci, potep po parku ali pa za kopanje v termalnih bazenih. Vsak je izkoristil čas po svoje.
Druženje smo nadaljevali v restavraciji hotela, ob večerji in prijetni glasbi DUA PIZZICATO, saj ta dva fanta znata pričarati prijetno vzdušje.
Neli pa nas je vse presenetila in se pred odhodom zahvalila vsem vodnikom in šoferjem, ki nas vozijo na pohode. Vsakemu je podelila risbico, ki jo je sama izdelala.
Hvala Neli!
V osrčju Prlekije smo se ustavili v Sv.Tomažu, kjer se je rodil naš vodnik Stanko Gašparič. V Bar-u 5 pri cerkvi smo spili kavico, čaj - nato pa z avtobusom naprej.
Cerkev sv. Tomaža je bila zgrajena v letih 1715–1727, in sicer s pomočjo fevdalnih donatorjev.
Srečanje pohodnikov v Radencih, ki je organiziral Relax, smo združili s kratkim pohodom. Pričeli smo v Puževcih (o polžih pa ni sledu!).
Priprave na pohod
Jutro na murski ravnici
Ob Ledavi mimo širnih polj ...
Murska ravan je bila poseljena že v pradavnini in tudi kasneje v rimskem času. Po krajšem obdobju nenaseljenosti v obdobju preseljevanja narodov, je stalno naseljena vse od 9. stoletja dalje.
Prebivalstvo je odvisno predvsem od rodovitnosti zemlje in na trenutne politične razmere, ki vladajo na tem področju.
Ob nasipu Ledave, na vse strani širna polja in pomursko sonce!
Tu je naša naintenzivnejša kmetijska pokrajina. Poleg žitaric pa se je še razmahnila tudi prašičereja.
Prvotno je to področje sestavljal hrast dob, ki pa je bil izkrčen. Le v najmokrotnejših predelih so se ohranili logi listnatega drevja.
Počasi tekoče vode in številni kanali - tu je kanal Ledave.
Ta pokrajina je najbolj ravna pokrajina v Sloveniji, saj ima skoraj celotno povrje naklon pod 2 stopinji. Nadmorska višina je okoli 200 m.
Prva izsuševanja so se pričela že pred 2. svetovno vojno, pospešeno pa v desetletjih po njej. Z regulacijo Ledave in njenih pritokov, so dobili nove kmetijske površine, na kar nas opozarjajo ledinska imena, kot so Novi travniki.
Vas Borejci, v katerem je približno 250 prebivalcev.
Značilnost te pokrajine: štorkljino gnezo na drogu ali na dimniku. Gnezdo brez štorklje.
V preteklosti se je skoraj vsaka družina preživljala s kmetijstvom, danes je tega vse manj. Tudi praznih in zapuščenih hiš skoraj ni, saj se ljudje večinoma priseljujejo.
Med vasema Borejci in Rankovci stoji tudi dokaj urejeno romsko naselje (ena stran ceste spada pod Borejce, druga pa pod Vančo Vas), ki šteje okoli 300 prebivalcev.
Prijazna domačina iz Predanovcev, ki sta nas spremljala del poti in tudi povedala marsikaj zanimivega.
Dolga, dolga in ravna cesta do Tišine ...
V gostilni Gergjek v Tišini si privoščimo počitek in kavico!
Najpomembnejša znamenitost Tišine je župnijska cerkev Marijinega rojstva. Gre za eno najstarejših pomurskih župnij, saj domnevajo, da je nastala že v 12. stoletju. Tišina je bila več stoletij romarski kraj. Okrog cerkve je bilo nekdaj pokopališče, tukaj so arheološka najdišča. V bližini cerkve je obnovljen star vodnjak, okrog katerega so se v preteklosti zbirali vaščani.
V vasi stoji tudi graščina (Bathyanijev dvorec), ob kateri je velik še ohranjen park - vendar se mi lepša zdela ta stara naseljena hiška, kot tisti ostanki dvorca v razpadanju.
Kapelica ob cesti, ki so značilnost te pokrajine.
Naš avtobus v Radencih.
Takole težka je bila pot ..
Hotel Radin
Gremo po poti zelenih srčkov - kar na ogled zdravilišega parka.
Kapela sv. Ane iz leta 1895. To neogotsko kapelo je dala postaviti vdova Romana Henna, katerega oče je leta 1833 odkril prvi slatinski vrelec.
Stari nekdanji objekti zdravilišča. Radenci se prvič omenjajo leta 1436, kot zdravilišče pa so zasloveli v 19. stoletju.
Karl Henn je tu leta 1833 odkril izvire (slatine) in 1869 postavil prvo polnilnico, zdraviliška dejavnost pa se začela 1882.
Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila 1890 zgrajena železnica Gornja Radgona - Ljutomer.
Zdraviliški park je nastal v letih po 1880.
Večerni sprehod skozi park in ob zapuščenih starih objektih.
Mali jezni mož! - Le zakaj??!
Gostilna Park
Legenda pravi, da so mineralni vodi v Radencih nekoč davno pod zemljo pot utirali pridni škrati. Žuborenje vode je slišal študent medicine, ki je našel izvir vode in dokazal njene zdravilne učin
,
Že leta 1882 so Radence obiskali prvi zdraviliški gostje. Zdravilne učinke radenske mineralne vode na srce in ožilje zdraviliški gostje in vsi tisti, ki skrbijo za zdrav življenjski slog, uživajo tudi danes.
Zdravilišče Radenci so zdravilišče v pravem pomenu besede – sredi žitnih polj in vinorodnih gričev, obsijanih z več kot 250 sončnimi dnevi letno nudijo sprostitev in oddih iskalcem dobrega počutja in zdravja. (to je prepis z interntne strani Zdravilišča Radenci)
Staro ...
... in novo!
V hotelu pa vse živo, pisano in prodaja domačih izdelkov ter spominkov.
Polna dvorana!
Dolgo čakanje na večerjo se je splačalo - vsega na pretek, za vsakogar nekaj in vabljivo ter okusno ...
Pri večerji pa sta nas zabavala DUO PIZZICATO!
Pa še zaplesali smo!
