ŠKRLATICA

30.8.2015 – PD ZZV CELJE

Aljažev dom v Vratih – značilen pogled na našega očaka ter na njegovo severno steno.

Z 1015 m smo se podali proti Bivaku IV Na Rušju, ki je na višini 1980 m.

Dvignili smo se nad dolino Vrata.

Občasno je potrebno pogledati nazaj na prehojeno pot ...

Že smo pri bivaku, ki stoji na obrobju planote Na Rušju med Dolkovo špico in Stenarjem

Lep pogled na Kredarico, Mali Triglav, Rž, Begunjski vrh ... spredaj pa Stenar.

Triglavski dom na Kredarici

Odprl se nam je pogled na pogorje Škrlatice, desno Rokavi ...

Škrlatica je ime dobila po svoji škrlatni barvi, ki jo dobi ob večerni ali jutranji zarji.

Še to melišče moramo premagati, pa smo pod steno.

Oblačenje samovarovalnih kompletov in priprava za težji del vpona.

Malo poučevanja ...

Pogled dol na Aljažev dom.

Naš vodnik Vlado nas je še poučil o rabi kompletov in o potrebnem varovanju na takšni poti.

Po teh pripravah pa smo pripravljeni na vstop v steno Škrlatice, ki je sicer bolj slabo opremljena z varovali.

Razgled pa je vedno lepši!

Včasih se je treba kar malo potruditi!

Vrh Škrlatice – 2740 m in druga najvišja gora pri nas.

Malica na visokem nivoju!

Vsi srečni in zadovoljni na vrhu pri križu, ki bi naj bil simbol miru ...

Razgled z vrha

Špik v bližini, zadaj Dobrač ...

Pogled v Krnico

In seveda lep pogled na naš Triglav in gore naokrog!

Pa še od blizu naš očak!

Pred odhodom navzdol pa še nekaj navodil in seveda – varno v dolino!

Nad Malim Triglavom je lebdel helikopter – kasneje smo izvedeli, da sta se zaplezala dva planinca!!

Sonce nas je grelo in žarelo, vendar na tej višini niti ni bilo prehudo ...

Na poti navzdol smo lahko še bolj občudovali panoramo pod nami!

Še pogled nazaj proti vrhu ...

Zoisove zvončice, ki že počasi venejo ...

Okna na Škrlatici

Kar kadilo se je za nami po melišču ...

Še malo, pa bi ga premaknila ...

Popoldanski pogled s soncem obsijana Triglavska stena, ki se z 3 km širine in kilometer višine uvršča med najmogočnejše stene v Alpah.

Pred kočo pa kratek počitek po 11-urnem pohodu, klepet in pogovori o prehojeni poti in o naših edinstvenih gorah, katere so nam tako blizu, pa vendar včasih tudi tako daleč in nedosegljive.