ŠTAMPETOV MOST – 11.4.2015
PD ZZV CELJE
Tokratni planinski pohod je
bil nekaj posebnega – odpeljali smo se z vlakom!
PD Železničar Ljubljana je
orgniziral že 36. tradicionalni spominski pohod na Štampetov most, posvečen
splošni stavki železničarjev 15. aprila 1920. Iz Celja smo se odpeljali do
Zidanega mosta, kjer smo se presedli za Ljubljano, od tam pa z muzejskim vlakom
do Verda, kjer smo pričeli pohod. Med potjo smo imeli 5 kontrolnih točk ter eno
na cilju, v Borovnici. Organizatorji so na točkah pripravili za nas sadje, čaj,
pijačo, pecivo … Vreme je bilo čudovito, sončno, tako da smo brez težav zmogli
6-urno pot.
V Celju na železniški postaji sta Janez in Slavko razdelila karte ...
... in smo se odpravili na drugi peron na naš vlak.
Na peronu smo počakali na vlak, ki pripelje iz Maribora.
Na vlaku je Franjo polno zaposlen in aktiven ...
Razdeljevanje razpisov planinskih pohodov ...
Tudi Janez je aktiven - ukvarjal se je predvsem s financami!
V Ljubljani smo se presedli na drug vlak.
Naš vlak nas je že čakal tam nekje na koncu perona ...
Muzejski vlak s parno lokomotivo ...
Črna lepotica je lepo okrašena za nas!
Lokomotiva 33-037 je že pripravljena!
PD Železničar Ljubljana je organiziral 36. pohod na Štampetov most in tokrat smo se pohoda udeležili tudi mi.
Vagoni z lesenimi sedeži - kot v starih časih!
Nostalgija in spomini na nekdanje čase povzroči tudi lakoto ...
S fotoaparati poskušamo ujeti zanimive prizore ...
V nas se je prebudilo otroško navdušenje in spomini na stare čase, ko smo večkrat uporabljali tak prevoz ...
Preveriti je še treba stanje na lokomotivi pri strojevodji ... tako mlad, pa že upravlja s to črno ognjeno pošastjo ...
Temperatura v peči narašča - kmalu bo pare dovolj.
Parne lokomotive so bile na slovenskih progah iz rednega prometa umaknjene leta 1978.
Franjo kot strojevodja - preverja, če je vse v redu ...
Še pozdrav skozi okno ...
Odhod z ljubljanske železniške postaje
Parna pošast puha in nas vleče za sabo ...
Sv. Ana na hibčku, zadaj Krim
Postaja Borovnica - še tu poberemo nekaj pohodnikov in se odpeljemo naprej proti Verdu.
Končna postaja Verd
Črna lepotica se lahko odpravi počivati, da bo pripravljena še kdaj drugič se nam pokazati v polni moči in pari ...
Strojevodja in kurjač
Množica planincev se
odpravi na
Pred odhodom pa še nekaj besed o pohodu.
36. spominski pohod je posvečen splošni stavki železničarjev 15. aprila 1920.
Kot bi hodili po soteski ...
Prva točka, kjer so delili jabolka in vodo ...
Tudi kartončke je treba žigosati ...
Mimo Tisovca, pod Ljubljanskim vrhom ...
Pohod mimo Štampetovega mosta je odpovedan zaradi neprehodnosti poti zaradi lanskega žledoloma...
O Štampetovem mostu je bolj malo "predzgodovinskih" podatkov.
Glede izgradnje mostu se sklepa, da so ga naredili enkrat doleta 1856. Nikjer pa pa nič, kdo sploh je ta Štampe.
Na točki TV 17
Borci in kurirji te postaje so vzdrževali kurirske zveze z drugimi enotami.
Zaradi konspiracije so morali svoja bivališča in skrivališča pogosto menjavati.
Tu smo bili pogoščeni s pijačo, čajem ...
Tudi zakurili so, če je koga zeblo ...vendar so bile temperature tako visoke, da je bilo nekaterim kar vroče.
Kratek počitek, klepet z znanci in žigosanje kartončkov ...
Morali smo pa naprej ...
Mimo rožic, ki nas ob poti spremljajo ...
Naslednja točka ...
... in tudi kratek počitek.
Pot je dobro označena z belimi ali rumenimi označbami.
Pomladne rožice vsepovsod ....
Postanek pri Zavrhu - v koči Društva Medved
Upam, da se tu ne igrajo medvedi ...
Tudi tu smo bili pogoščeni s čajem, pecivom ...
... ostalo pa je še nekaj krače za nas!
Irena se je kar oprijela noža ...
Ostali zunaj sploh niso vedeli, kako se mi v koči mastimo ...
Na naslednji točki pa v hiški cvetijo take rožice
Še nekaj metrov po asfaltu in prispeli smo v Borovnico, ki je znana po nekoč mogočnem železniškem viaduktu in slikoviti soteski Pekel.
Borovnica je danes prepoznavna tudi po največjih nasadih ameriških borovnic v Sloveniji.
Nekdanji Borovniški viadukt
Zadnji - 21. steber nekdanjega mogočnega borovniškega viadukta
Borovničani naj bi bili coklarji - vendar po krivici. Zaljubljeni svetnik sv. Pavel z Vrhnike je menda hodil v vas k lepi sosedi, sveti Marjeti v Borovnico. Fantje so to opazili in ga prebunkali. Bežal je pred njimi in pri tem menda izgubil coklo. Mogoče prav to, ki jo že malo "zdeluje" zob časa.
maketa borovniškega mosta
Na železniški postaji Borovnica
Počasi se zbirajjo pohodniki na postaji, kjer nas čaka zopet pogostitev pridnih gospodinj z pehtranovo potico in raznovrstnim pecivom.
Odpeljemo se proti Ljubljani, kjer se presedemo na vlak proti Celju.
Ob poti smo občudovali spomladanske rožice vseh vrst !
Franja Ferk