TRDINOV VRH – 4.1.2015

 

Prvi planinski pohod v letu 2015 – v lepem sončnem, zimskem dnevu smo se odpeljali proti Gorjancem. Iz majhne vasi Gabrje, kjer je znano izhodišče za Trdinov vrh, smo se odpravili proti Gospodični. Pod planinskim domom Vinka Paderšiča je znan izvir Gospodična, o katerem je pisal Janez Trdina v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih. Čeprav vrh ni preveč razgleden zaradi visokih dreves, ki delno zastirajo poglede,  pa smo tokrat bili presenečeni – videlo se je vse do Triglava! Na vrhu sta dve cerkvici: naša sv. Gera, ki je lepo obnovljena in ima novo streho ter hrvaška kapelica sv. Ilija. Poleg je 90 m visok telekomunikacijski stolp. Na vrhu ima tudi vojska svoj objekt, ki je ograjen. Vračali smo se skozi bukov pragozd mimo Krvavega kamna, o katerem kroži več legend.

Kako smo doživeli to čudovito nedeljo na JV delu naše Slovenije, lahko vidite na spodnjih fotografijah. Kljub zimi in snegu smo preživeli enkraten dan v prijetni družbi!

 

V Gabrju smo pričeli naš pohod na Trdinov vrh.

 

Gorjanci so na hrvaški strani znani kot Žumberačka gora ali nemško Uskokengebirge. To je planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 km2 in je 60 km dolgo.

 

 

Najvišji vrh Gorjancev je Trdinov vrh (Hrvati pravijo vrhu Sveta Gera) - 1178 m. Po najvišjem slemenu poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško.

 

 

Parkirišče pa polno!

 

Že na začetku smo naleteli na dobro shojeno stezo, ki pa je bila zaradi snega zelo spolzka in sledi - natikanje derez!

 

Gorjanci so razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje, ki ga  poraščajo prostrani bukovi gozdovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo zavarovana pragozdna ostanka.

 

Pomembno naravno bogastvo Gorjancev so številni izviri (Minutnik, Gospodična, Jordanov studenec) in mnogi potoki.

 

Za Gorjance je značilno sožitje obmejnega slovenskega in uskoškega prebivalstva. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno obdelal Janez Trdina (Bajke in povesti o Gorjancih).

 

Fotografa v akciji ...

 

Pa naprej po spolzkem snegu ... malo po gozdu, malo po stezi - vsak po svoje, kjer je pač najboljša pot!

 

Na hrvaški strani je bil leta 1999 osnovan Park prirode Žumberak - Samoborsko gorje, na slovenski strani pa je predvideno, da se osrednji del Gorjancev zavaruje kot krajinski park.

 

Gorjance seka glavna ceste Novo mesto - Metlika z najvišjo točko na prelazu Vahta (615 mnm), kjer se odcepi gozdna cesta do planinskih domov: doma Vinka Paderšiča pri Gospodični (822 m) in doma pri Miklavžu (969 m).

 

Gorjanci so redek primer še ohranjenega prvotnega čistega bukovega gozda v srednji Evropi.

 

Prvi razgled na poti ...

 

Kolesarji na stezi - tudi sneg jih ne ovira!

 

Izvir Gospodična je ena najbolj vabljivih znamenitosti Gorjancev (izvir je zavarovan kot kulturni spomenik); slavo mu je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi s pomlajevalno močjo, ki ga je zapisal Janez Trdina v bajki Gospodična.

 

"Grajska gospa na Mehovskem gradu je zbolela in je vsi zdravniki niso mogli pozdraviti. Zaželela si je le sprehoda po lepih Gorjancih." ...

 

Planinski dom Vinka Paderšiča PRI GOSPODIČNI - 828 m

 

"Ker je grajska gospa berača nahranila, ji je v zameno dal  črni koren, ki bi naj jo ozdravil. Gospa res ozdravi in se gre sprehajat po Gorjancih ..."

 

"Gospa pride do studenca in zajame vode. Kupica se počrni. Izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do drugega studenca in zajame vode. Kupica se zakrvavi. Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje.

Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo kot je bila pred boleznijo. Popije drugo kupico, čuti se še bolj močno, popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom  k poroki." ..

.

V koči raznobarvni napitki - mogoče je tudi črni koren v kateri flaški - zdravilo za vse!

 

"Gospa si zaviha rokave in si umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak in vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti. Skakljaje in prepevaje teče proti domu nazaj." ...

 

Čudoviti razgledi od koče  - pogled seže vse do Triglava!

 

Kar prijatelja sta postala !

 

Spomenik Vanji Furlanu, slovenskemu alpinistu, ki je med tečajem za gorske vodnike leta 1996 , omahnil v prepad na Mali Mojstrovki. Leta 1994 je bil razglašen za najuspešnejšega slovenskega alpinista. S Tomažem Humarjem sta leta 1996 prejela ZLATI CEPIN!

 

"Grajski gospod svoje žene ni prepoznal, ko se je vrnila - nato pa se je razveselil, saj je vedel, da jima bo Bog naklonil poleg njene  mladosti in ozdravitve, tudi otroke." Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, se imenuje v spomin te prigode še dandanašnji Gospodična.

 

Vendar je to o čudežnem izviru Gospodični le bajka - resnica pa je žal taka, da voda ni pitna! Zdravilna pa toliko, da pohodniki hodijo od blizu in daleč in vse pogosteje k njej, pa še dalje na vrh, kar seveda pripomore k njihovemu zdravju. Hoja  jim požene kri po žilah, krepi telo in duha in tudi naredi dekletom rdeča lička!

 

Pri takem vzponu, sončku in na spolzki, ledeni potki - dobimo vsi rdeča lička!

 

 

 

 

 

Po Gorjancih so speljane številne planinske poti in so pomembno rekreacijsko območje - kar vidimo tudi mi, ko hodimo po dobro shojeni poti proti vrhu.

 

Na soncu se bleščijo ledeni kristali v snegu - vrh pa ni več daleč ...

 

 

Počitek in klepet na soncu!

 

 

 

 

Pa smo še zagrizli v zadnjo strmino!

 

Stolp je pred nami - vrh pa tudi!

 

 

 

 

Trdinov vrh - 1178 m in žigosanje dnevnikov!

 

Razgled je enkraten zaradi dobre vidljivosti, vendar ga malo zakrivajo visoka drevesa.

 

Pogled na Novo mesto in v ozadju Julijci, desno Kamniško Savinjske Alpe

 

 

 

 

 

Prvotno vrh ni imel imena, ampak so ga domačini poimenovali opisno, po cerkvi svete Jere kar vrh svete Jere.

 

Doletela nas pa je še zelo zanimiva prigoda: Naša planinka je doma pozabila planinske čevlje - seveda brez teh ni pohoda. Zjutraj smo se na kavici ustavili vTržišču v bifeju "Pri mlinu". Prijazna lastnica bifeja je posodila svoje čevlje skupaj z derezami in velik problem je bil rešen! Vsi brez izjeme smo prišli na Trdinov vrh in nazaj ter se med potjo nazaj zopet ustavili v bifeju pri prijazni lastnici.

 

Na hrvaški strani je kapela sv. Ilije

 

zavetišče ob kapeli

 

 

Tudi ta cerkev je bila porušena ...

 

Cerkev svete Jere se prvič omenja v pisnih virih leta 1447. Cerkev je bila porušena in zapuščena konec 18. stoletja.

 

Cerkev sv. Jere je po več kot 200 letih delno obnovljena in ima novo streho.

 

Leta 1923 se je na pobudo Ferdinanda Seidla, staroste novomeškega planinskega društva, vrh preimenoval v Trdinov vrh.

 

Na prvem letošnjem planinskem pohodu na Trdinovem vrhu

 

 

 

 

 

Na vrhu je telekomunikacijski stolp.

 

 

Vojaški objekt, ki je ograjen in nedostopen.

 

 

 

 

Odpravili smo se proti Krvavemu kamnu

 

 

 

 

Še pogled nazaj proti vrhu ...

 

 

 

 

 

 

Skozi bukov pragozd

 

 

 

 

 

 

 

 

Križišče cest - KRVAVI KAMEN. Krvavi kamen je kamniti osamelec na Gorjancih, ki ga spremlja mnogo legend. Ena od legend pravi, da kamen označuje mesto, kjer so pri določanju meje živa zakopali nedolžnega fanta in dekle, njun grob pa zaznamovali s kamnom, ki je dobil ime Krvavi kamen. Janez Trdina pa je zapisal, da naj bi se med Kranjci in Hrvati, potem ko se niso mogli zediniti o poteku meje, vnel divji prepir, ki je prerasel v poboj. O dogodku naj bi pričala letnica, vklesana v kamen.

 

 

 

 

 

 

 

 

Prtizanski spomenik v Gabrju

 

Bar Pri mlinu v Tržišču, kjer smo vrnili sposojene planinske čevlje.