UČKA

UČKA

24.5.2015 – PD ZZV CELJE

V dveh skupinah smo se podali na najvišji vrh Učke: prva iz Lovrana prek tisoč stopnic …;

druga s Poklona čez Plas.

Nekateri smo se podali še na Goli vrh, s katerega je najčudovitejši razgled na Kvarner. Vsi smo se podali nazaj po učni poti na Poklon, kjer nas je pri koči čakal avtobus in naša šoferka Adrijana.

V nedeljo 24. maja (dan pred nekdanjim dnevom mladosti), smo se odpravili pod Janezovim vodstvom proti mejnemu prehodu Jelšane, proti Reki in se ustavili v Lovranu. Tu je bilo naše prvo izhodišče pohoda na Učko. Druga skupina se je odpeljala malo višje – na Poklon, kjer so se povzpeli čez Plas na Učko.

Trg svobode v Lovranu – začetek naše poti.

Lovran se pod imenom Laurina prvič omenja v 7. stol. Leta 1275.

Lovran je turistično naselje na Opatijski rivieri. Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je bilo v kraju večinsko slovensko govoreče prebivalstvo.

Vzpenjali smo se po številnih stopnicah …

Obkroženi z bujno mediteransko vegetacijo.

Vzpenjanje po stopnicah, skozi zaselke Dindiće, Ivuliće, prečkanje ceste in skozi

gozdiček ...

Oplovac, kjer ni nikjer nikogar, le ograjena njiva in v senci pod drevjem klopca z mizo za počitek.

Pot je lepo speljana naokrog in skoraj po ravnem, med drevesi pa se nam pokaže razgled na morje …

Med potjo nas je ves čas spremljala kukavica – ali jih je bilo več, ne vem; vendar ku-kukanje nam je krajšalo dolgo pot.

Počitek pod Grnjačem.

Vikend v samoti in v raju …

Učka je najvišja gora v Istri in se zaradi poraščenosti z gozdovi razlikuje od drugih jadranskih obmorskih gora.

Travnik, kjer je odcep za izvir Tisve

Kratek počitek pred največjim vzponom, kjer pa je pot speljana v ključih, med stenami, na sedlo Vrata ali Prohod – 1216 m.

Na vsej poti odkrivamo bogate gozdove bukve in gabra ter pogozdenega črnikastega hrasta, poleg neizogibnih nasadov celih gozdov daleč naokoli znanega kostanja.

Med potjo smo uzrli naš cilj – Vojak z vsemi svojimi antenami …

Učka je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno Istrsko obalo in Reškim zalivom.

Sedlo med Suhim vrhom in Učko – 1250 m.

Proti Suhemu vrhu …

Pogled na notranjost Istre in njena polja …

V majhnih človeških skupinah se je tu življenje začelo že pred 12.000 leti, ob koncu ledene dobe, ko je bil Jadran le zaliv do približne višine današnjega Zadra, njegov severni del pa rodovitna nižina, bogata z zvermi in različno divjadjo. Z dvigovanjem morske gladine za okoli 120 m so se tudi prebivalci začeli vzpenjati na višje kraje in se naseljevali v votlinah, danes najstarejših arheoloških najdiščih iz tega obdobja na Hrvaškem (kompleks Pupićine in Vele pećine v Veli Dragi).

Ob prihodu na greben smo nad razgledom osupnili …

Na Suhem vrhu – 1322 m

Najlepši razgledi s Suhega vrha …

V 10. stoletju je Učka predstavljala mejo med Hrvaškim kraljestvom in Frankovskim cesarstvom in tudi kasneje je bilo to področje predmet spora in razmejevanja med številnimi državami in fevdalci, ki so se menjavali na ozemlju Istre in Liburnije.

Na koncu srednjega veka, v 15. stoletju, je v dele planinske Istre, ki jo je opustošila kuga, migriralo vlaško prebivalstvo, ki je kasneje postalo znano kot Čiči ali Istroromunci. Prinesli so svoj posebni jezik in specifično pastirsko tradicijo in tako v veliki meri prispevali k razvoju tukajšnje kulture in načina življenja.