Jezerski vrh

JEZERSKI VRH POHORJE 19.7. 2015

V dnevih, ko temperatura preseže 35 stopinj, je ugodno preživljati prosti čas višje, saj za vsakih 100 m pade temperatura za 1 stopinjo Celzija. Tako je bilo včeraj na Pohorju okrog 25 stopinj, ko smo se podali na pot iz Rogle proti Ribniški koči in nazaj in smo za to porabili 7 ur hoje. Avtobus nas je najprej zapeljal do koče na Pesku, kjer je bil kratek postanek in nato še delček poti proti postaji vlečnice Mašinžaga. Tu smo krenili takoj strmo v gozd proti Lovrenškim jezerom. Pohorje spada v Alpsko gorovje, je pa po zgradbi drugačno, saj so vrhovi zaobljeni, vmes so ozke grape, ker ni apnenca, se voda zadržuje na površju. Na ravnih delih, na slemenih so nastala višinska barja brez odtoka in pritoka vode v potoke. Sredi barij pa so majhna jezerca. Skupaj z nizkimi borovci to ustvarja enkratno naravno okolje. Speljali so lesene brvi in postavili razgledni stolp pri Lovrenških jezerih. Tu smo napravili daljši postanek. Dalje nas je pot vodila po markirani poti Slovenske planinske transverzale proti zahodu. Sledil je 200 metrski spust do sedla Šiklarica, od koder se je možno spustiti na sever proti Josipdolu oz. Dravski dolini in proti jugu v Mislinjski jarek. Nato pa se je bilo potrebno potruditi še za izgubljenih 200 m višje na Jezerski vrh, kjer je visok granitni spomenik borcem Ribniške čete. Jezerski vrh ali tudi Ribniški vrh je visok 1437 m, je precej razgleden, pod njim pa smo zagledali Ribniško kočo. Kočo si je kot svoj počitniški dom zgradil pred vojno mariborski tekstilni industrialec Hutter in je temu primerno razkošno opremljena v notranjosti z lesom in ima celo tovorno dvigalo za hrano. Med vojno je bila požgana, po vojni pa so jo obnovili za potrebe planincev, ki so namenjeni na Ribniško Pohorje. Tu smo imeli zopet daljši postanek, in okusili slasten borovničev zavitek, ki ga pripravljajo v koči. Bili smo na polovici poti in nazaj je bilo v tem primeru potrebno prehoditi največji del po isti poti po kateri smo prišli. Spotoma smo si še ogledali Ribniško jezero pod Ribniškim vrhom, nato pa s krajšimi postanki prišli nazaj na Roglo. Pred Roglo je sedlo Komisija, ki se tako imenuje, ker je svoj čas tukaj gozdarska komisija odrejala posek dreves. Rogla pa je danes velik športno rekreacijski kompleks, nekdanja planinska koča je vključena v velikanski hotel in jo od zunaj ne prepoznamo. No v njej pa seveda še kuhajo hrano za številne popotnike in turiste. Vrhovi Pohorja ne zahtevajo velikega fizičnega napora, kar je seveda zelo ugodno za te vroče poletne dni.