Po Levstikovi poti 2015
Vabilo
OD LITIJE DO ČATEŽA
Organizatorji so se tudi za letošnji pohod temeljito pripravili. Že na
spletne strani so shranili veliko gradiva o Franu Levstiku in tudi podroben
zemljevid poti, ki si ga je bilo mogoče natisniti, vzeti seboj za
orientacijo. No ta pomoč niti ni bila potrebna, saj se je nepretrgana kolona
pohodnikov ustvarila že v Litiji oziroma v Šmartnem pri Litiji in pot je
bila dobro shojena. Na drevesih pa so bile postavljene okrogle table poti z
informacijami na katerem delu poti se nahajamo in s citati iz Levstikovih
del. Vsaka kmetija na poti je odprla vrata in se spremenila v kmečko
gostilno z domačimi dobrotami. Najbolj sem si zapomnil ocvirkovo in
pehtranovo potico, tisto ki je ne moreš kupiti vsak dan. Pri Zamanovi
kmetiji se pot deli na severni in južni krak in odločili smo se daljšega
južnega. Levstik je dejansko po tej poti tudi hodil. Napisal je literarni
esej Od Litije do Čateža, v katerem je razmišljal o knjigi, ki bi bila
primerna za tedanjega slovenskega bralca. Predlagal je podobno, kot so imeli
že ostali veliki evropski narodi, novele, romane in povesti iz narodovega
junaškega življenja in preteklosti. Na ta način je nastala tudi njegova
povest Martin Krpan. Mi smo šli skozi vas Moravče v dolini reke Mirne, kjer
se še danes nahaja preko 150 let stara Zidarjeva hiša, kjer je prebivala
Zidarjeva Tona, Levstikova velika ljubezen, hčerka bogatega gostilničarja
in Levstik je pogosto zahajal sem. Sam pa je bil reven literat, do poroke ni
prišlo. V bližini je bil grad Turn, kjer je bil Levstik domači učitelj
otrok, ki so bivali tam.
Najvišji del poti je 700m visoka Grmada blizu polovice poti. Tu se pot spusti
dejansko v dolino Mirne, okrog nas se nahajajo vinogradi, preizkusili smo
tudi domači cviček. Pot ima v dolini Mirne povsem ravninski del, celo po
asfaltni cesti smo hodili, zadnji del pa pelje navkreber, kjer se pot s
kratkim vzponom konča v hribovski vasi Čatež, podobno kot se posamezna etapa
kolesarske dirke Tour de France konča z vzponom pred ciljem. V Čatežu je
bila razhodnja, to je redko uporabljena slovenska beseda, ki pomeni zaključno
kulturno prireditev, ki je bila tu že ob 13. uri, mi pa smo prišli kasneje.
Tu so na stojnicah imeli etnološke predmete, spominke, prospekte, pa celo
primorske kakije sem videl. Čatež se nahaja že v občini Trebnje. Avtobusna
vožnja v Celje je bila za 30 minut daljša, toliko je avtobus porabil od
Čateža do Šmartnega, torej smo prehodil precej nad 20 kilometrov.