Šumik

POHORJE SLAP ŠUMIK 26.7.2015; Že drugič v tem mesecu nas je pot pripeljala na Pohorje, tokrat v njegov vzhodni del. Začeli smo s postankom v mestu Ruše ob Dravi 10 km od Maribora, ki ima precej industrije, mi smo pa opazili predvsem lepo urejeno mestno središče. Planinci to res nimajo zadrege. Obvestilni kažipoti planinskih poti na Pohorje so že v sam središču kraja in ob glavni cesti. Mi pa smo se z našim avtobusom peljali še delček poti ob pohorski reki Lobnica, ki v zgornjem toku ustvarja čudovite slapove in slapišča. V tej ozki dolini je vsak kmet nekoč imel svojo žago, danes pa smo videli pogonsko kolo ene same žage. Višje na hribu se kmetije prav tako preživljajo z živino in gozdom, eden pa izdeluje lesne sekance za ogrevanje srednjih šol v Rušah. Nekje na sredini poti smo zapustili avtobus in se po dobro zavarovani poti spustili do deroče Lobnice, poslušali njen oglušujoči šum pri padanju preko granitnih skladov. Ta del je pragozd, odmrla drevesa ležijo vsepovsod ob strugi, človek dostopa le po označeni planinski poti. Slap Šumik je najvišji slap, ki pada preko granitnih skladov iz katerih je Pohorje zgrajeno. Šli smo preko najdaljše brvi, visečega mostu in se oprijemali jeklenic ob poti. Iz grape smo izstopili na višini 1030 m, kjer je počivališče imenovano Bajgot. Je le nekaj obvestilnih tabel, klopi in križišče planinskih poti. Od tod naprej je pot spet tipično »pohorska« po cestah in kolovozih preko komaj občutenih klancev mimo Bajgotovega in Peršetovega vrha. Pričelo je tudi malo pršiti, ampak to je bilo po hudi pripeki prejšnjega tedna kar dobrodošlo. Temperature so se spustile. Žigartov vrh, ki je visok 1346 m, je kontrolna točka Ruške planinske poti, na vrhu pa je je tudi vitka betonska piramida, ki je za geodetsko upravo pomembna geodetska točka. Piramida je počena, kar je posledica električne strele vanjo. Od tu pa širša s vodi do Areha oziroma do Ruške koče 1246 m. To je namreč najstarejša planinska koča na Pohorju. Hitro smo posedli na rezerviran prostor in naročili značilno pohorsko jed – pohorski lonec, kaloričen obrok, ki se je vedno prilegel drvarjem po napornem fizičnem delu ali pa planincem po naporni turi. Kočo upravlja PD Ruše, njen član oz. predsednik nas je na poti spremljal, povedal marsikaj zanimivega in nas po želji posameznih planincev še oskrbel s knjižico Ruške planinske poti. Res lepo. Odtisnili smo si tri žige in dobili motivacijo, da obiščemo še ostale dele Mariborskega in Ruškega Pohorja in transverzalo zaključimo. V bližini stare koče so si ruški planinci postavili še novo moderno oblikovano leseno kočo. V neposredni bližini koče pa je cerkev sv. Areha (Sv. Henrika) iz leta 1146. Zidana je v romanskem slogu. Sicer je pa Areh tudi znan zimskošportni enter. Na poti smo bili peš okoli pet ur in izpolnili današnji cilj ogleda soteske, slapov, pa še en vrh smo osvojili.