Trdinov vrh
Vabilo
Danes, v nedeljo 4.januarja 2015 smo osvojili Trdinov vrh na Gorjancih, ki smo ga
pred Novim letom samo gledali iz Krašnjega vrha v Beli Krajini. Peljali smo se po
isti poti mimo Mokronoga, Šmarjeških Toplic, Otočca in Novega mesta do vasi
Gaberje, ki leži ob vznožju Gorjancev. Mimo pelje podgorska vinska cesta, ki
povezuje vasi pod Gorjanci. Na začetku poti, ki se bila dobro uhojena in markirana,
smo spoznali, da si moramo pritrditi dereze na naše čevlje, kajti pot je bila
poledenela, a ne prestrma. Za takšne poti zadostujejo polovične dereze s 6
konicami. Skozi bukov gozd smo po uri in pol prispeli do planinskega doma pri
izviru Gospodična. To naj bi po Trdinovi bajki bil pomlajujoči izvir, a je bila
voda premrzla za pitje ali umivanje, sicer pa smo vsi mladi po srcu. Sledil je
kratek postanek v koči ali pred njo za okrepčilo, nato pa smo nadaljevali proti
najvišjemu vrhu Gorjancev in ga dosegli v prekrasnem sončnem in ne premrzlem
vremenu. Tu sta zelo blizu dve cerkvi oziroma obnovljeno ostrešje nad mnogo
starejšima precej porušenima cerkvama. Tod poteka tudi državna meja, blizu je
objekt Slovenske vojske in RTV oddajnik. Po krajšem odmoru smo krenili proti
vzhodu, da bi dosegli Planinski dom pri Miklavžu. Ker je bilo že relativno pozno,
smo se raje pri etnološki posebnosti Krvavi kamen obrnili nazaj proti Pl. domu
Vinka Paderšiča. Pred domom je tudi spomenik našemu odličnemu alpinistu Vanji
Furanu, ki je prejel nagrado »Zlati cepin« za dosežke v Himalaji, in se je kasneje
žal smrtno ponesrečil. Za pot navzdol proti avtobusu, so bile dereze zelo koristne,
ker so preprečevale drsenje in padce po poledeneli poti. Dobro razpoloženi smo
hitro, ravno še pred mrakom prispeli v Gaberje, tu se nismo zadrževali dolgo,
zadnji postanek pa je bil še v gostilni ob kar dolgi poti in vožnji domov. Naj
omenim, da dolenjska metropola Novo mesto, ki je po velikosti sedmo največje mesto
v Sloveniji letos praznuje 650 letnico nastanka, za kar je odgovoren Rudolf IV.
Habsburški, ki je kraju dal mestne pravice. Že mnogo prej pa so Celjski grofje
izročili kartuzijanskemu samostanu gozdove na Gorjancih v upravljanje. Iz
Gorjancev odnesli lep vtis v naš spomin domov!!