OTOKA UGLJAN IN PAŠMAN od 28.4. do 2.5.2015
Po dolgoletni tradiciji našega društva smo tudi letos majske praznike preživeli ob morju na toplem, in letos smo izbrali dva zelena otoka v Jadranu – Ugljan in Pašman. Oba se nahajata v Zadarskem arhipelagu (otočju) in sodita med večje Jadranske otoke, če upoštevamo da ima Hrvatska 1246 otokov, od tega je 66 stalno naseljenih. Otok Pašman je 12. po velikosti in ima 3100 prebivalcev v 10 naseljih, otok Ugljan pa je 14. po velikosti in ima 7500 prebivalcev. Oba otoka sta povezana z mostom, pod njim pa je poglobljen morski prekop, ki omogoča vsem barkam in trajektom najbližjo pot do otokov Iž in Dugega otoka. Oba otoka sta porasla z gosto težko prihodno šikaro, to je pritlikavim drevjem in grmovjem, zimzelenim rastjem, ki se še širi na račun nekdanjih obdelovalnih površin. Vsa naselja so na strani, ki gleda na kopno to je proti Zadru. Trajektne zveze so pogoste, saj vozi trajekt tudi ponoči. V otoških naseljih oz. mestih poleg hiš domačinov vidimo zelo pogosto razkošne vile tujcev neposredno ob obali vseh gradbenih stilov. Pristanišča so lepo opremljena s pomoli, postajališči in razsvetljavo ponoči. Mi smo bili nastanjeni v Zeleni punti v Kukljici na Ugljanu, s krasno lokacijo ob zalivu, v res lepo, moderno opremljenih zidanih bungalovih, z restavracijo posebej, kjer so pripravljali za goste odlično, raznovrstno hrano za zajtrk in večerjo.
1. & nbsp; Dan. Vožnja iz Celja po avtocesti skoraj do Zadra, potem pa iz novega trajektnega pristanišča Gaženice v Preko na Ugljanu. Vožnja s trajektom preko Pašmanskega kanala je trajala pol ure, potem smo se najprej zapeljali ob obali do naselja Ugljan, se malo sprehodili, nato pa nas je avtobus peljal do Kukljice, kjer smo se namestili, se sprehodili še po mestu in večerjali. V tem času smo bili v Kukljici menda edini gostje.
2. & nbsp; Dan. Po obilnem zajtrku smo krenili kar peš skozi ulice Kukljice navkreber in uživali v razgledih na morje in naselja hiš pod nami. Razgled je bil enkraten, saj je pred našim prihodom deževalo in je bilo ozračje čisto. Nekaj časa smo hodili tudi ob cesti, pa po makadamskih poteh in potem na nekem križišču zavili proti sv. Mihovilu – to je daleč opazen hrib s staro sicer razrušeno vojaško utrdbo na vrhu z veliko antenami. Ker je bila cesta asfaltirana, smo srečali tudi gorske kolesarje, ki so imeli navzgor kar težko delo, saj je naklon preko 20 %. Na vrhu pa smo bili poplačani s krasnim razgledom na vse strani zadarskega arhipelaga in na kopno. Ena skupina se je skušala še prebiti na sosednji, nekaj metrov višji vrh, druga pa se je vrnila po isti poti. Obe skupini sta se sešli ob prijetnem kraju ob morju. Potem pa smo se vrnili spet v Kukljico. Po naših pohodih je vedno ostalo še nekaj časa za individualne oglede okolice kraja.
3. & nbsp; Dan. Vkrcali smo se na barko ( že prejšnji dan smo se dogovorili za ta izlet) in se peljali proti zalivu Ždrelac, pa tudi pod mostom, ki povezuje oba otoka. V pristanu Balj smo se izkrcali in se nato povzpeli na hrib Mali Bokolj, kjer je Loretanska cerkvica. Ponovno smo uživali ob lahki poti in v lepem razgledu. Ob prihodi na barko nas je že čakalo kosilo – seveda glavna jed so tu ribe. Jožica pa nam je zaigrala še na harmoniko.
4. & nbsp; Dan. Peljali smo se na Pašman v isti smeri, le da tokrat z avtobusom, se na postajališču izkrcali in krenili na Veliki Bokolj, ki je najvišji vrh otoka. Nismo si izbrali najkrajše poti ampak smo šli po bolj zanimivi poti. Na vrhu je bil seveda daljši počitek, potem pa je zopet ena skupina šla nazaj po malo zahtevnejši poti – več je bilo šikare, druga pa po krajši poti do avtobusa. Ogledali smo si tudi mesto Tkon, ki leži nasproti Biograda na moru.
5. & nbsp; Dan. Odhod domov. Naši vodniki Franja, Franjo, Janez in Vlado so nam na povratku omogočili še ogled Zadra, to je starega antičnega mesta.
Med večje novejše znamenitosti spadajo morske orgle ob stopničastem pomolu, kjer vzvalovana morska voda prodira skozi piščali pod pomolom in povzroča melodijo podobno tisti, ki prihaja iz pravih orgel. Takoj zraven pa je že ploščad Pozdrav soncu iz stekla in kovine, kjer igra sončnih žarkov in zvoka orgel povzroča še dodate lepotne učinke. Tako polnih vtisov smo se vrnili domov in v Celje prišli še ob sončni svetlobi. Verjamem, da je večina udeležencev že razmišljala o naslednjem (naslednjih) izletih na Jadranske otoke.
