Od Starega piskra do Zabukovice
Vabilo
PLANINSKI POHOD OD STAREGA PISKRA V CELJU DO SPOMENIKA TALCEV POD
GOZDNIKOM V ZABUKOVICI DNE 31. 5. 2015
Letos smo se pohodniki društva in ostali udeleženci zbrali pred Muzejem
novejše zgodovine v Celju, kjer je bila pri vhodu razstava Pelikanovih
povečanih fotografij iz obdobja nemške okupacije Celja. Celje je zaradi
dela mojstra Pelikana najbolj fotografirano mesto v Sloveniji med vojno.
Zgodovinar dr. Tone Kregar nam je razložil bistvo nemške okupacije
Štajerske in njene posledice. Nato smo pohodniki krenili takoj mimo
Narodnega doma in knjižnice na breg Savinje in hoja do mosta v Kasazah
je bila samo po ravnini. Vmes je tudi začelo deževati ampak to ni bilo
tako moteče, pohodniki smo imeli pelerine in dežnike. V Kasazah nam je
organizator pripravil malico in nekaj časa smo pri mostu počivali.
Naslednja etapa pohoda nas je peljala med obsežnimi nasadi sadnega
drevja v lasti Mirosana in začeli smo se vzpenjati na pobočja hriba
Bukovica. Hrib smo obšli po vzhodnih pobočjih in že smo zagledali hiše
v Zabukovici, Gozdnik pa se je skrival v megli. Dež ni več padal,
izbrana pot je bila lahka za vse udeležence. Kmalu smo prišli do kraja
v ozki dolini lokalnega potoka, kjer je spomenik 9 talcem, mladim
fantom, ki ji je okupator sredi vojne umoril zaradi maščevanja. Na
prizorišču, ki je bilo vzorno pripravljeno in organizirano za
sprejem vseh udeležencev, nas je pozdravila organizatorka. Spregovoril
je tudi župan občine Žalec Janko Kos in imel lep, čustven govor.
Prisotna pa je bila tudi ministrica za obrambo g. Andreja Katič, ki je
položila venec k spomeniku in tudi imela krajši govor. Sledil je še
potem kulturni program pevskega zbora, učencev osnovne šole Griže.
Prisotni so bili tudi številni veterani s praporji. Po končanem
programu smo dobili udeleženci še topel obrok – golaž in kozarec piva,
kdor je želel. Poskrbljeno je bilo tudi za prevoz nazaj v Celje. To so
poskrbeli prostovoljni gasilci GD Zabukovica in Griže.
Na vsej poti je bilo veliko možnosti za pogovore, klepet in na koncu
druženje na prireditvenem prostoru. Kljub sorazmerni dolžini pohoda
(14 km) le ta ni bil naporen, hodili smo počasi, večje strmine ni bilo.
Srednja in starejša generacija je osvežila spomin na polpretekle dogodke,
mlajša generacija med pohodniki pa je lahko zvedela več in je tako tudi
prav, saj se mladina danes upravičeno zanima predvsem za službe,
štipendije in stanovanja, mladim fantom pa, ki so padli v vojni v kateri
je zmagal narod pa usoda ni bila naklonjena. Na svidenje naslednje leto
na naslednjem pohodu !!