Visoki Rokav

Visoki Rokav -2646m,7.8.2016

Samotni vrh pete najvišje slovenske gore(in ene izmed najtežje dostopnih!)je prestižen cilj!-(Tine Mihelič).
Alpinistični vzpon I. - III.,skala ostra in krušljiva,izpostavljenost mestoma velika! Orientacija zelo zahtevna,velika višinska razlika. Turo smo začeli v dolini Vrat,do bivaka IV.,proti vrhu Škrlatice,v Kotel,na Rokavsko škrbino in do vrha.Sestop skozi ozebnik po snegu(45 stopinj naklona)med razmetanimi nestabilnimi skalnimi bloki do bivaka II. in po dolgih meliščih v dolino.
Plezanje po gori,ki spominja na sveže miniran kamnolom!Povsod naloženo kamenje in drobir,oprimki tak-tak,vse leti dol.Prava grozljivka.Ker nas je bilo šest je bila previdnost na prvem mestu,zato tudi slik ni iz tistih najbolj ključnih mest,ko roke rabiš za vse drugo kot za slikanje in ko je pod nogami več lufta kot skale.
Tudi spust skozi ozebnik po vrvi,je bil pravo kirurško delo.Skalni bloki velikosti hladilnika,razmetani in nestabilni.Niti pomislilti ne smeš,kaj bi bilo,če se le eden zvali po kanalu.Nič prijemat!!!
Na poti smo srečali tudi gospoda,ki je sestopal in turo opravil v obratni smeri -
legenda Cveto Kemperle.
Šele pri Aljažu smo se dokončno sprostili ob temnem.Ko bo utrujenost že dolgo za nami,se bomo ture še vedno spominjali s spoštovanjem!
Lep pozdrav Božo