BOČ

PD ZZV CELJE – 20.3.2016

Na prvi pomladni dan smo se pohodniki Slavka Škrubeja, podali na BOČ.

V letu 2016 smo se odločili, da organiziramo pohode, ki smo jih poimenovali 55 + -!

Ti pohodi bodo primerni za tiste, ki jim korak ne dovoljuje več napornih gorskih vzponov, seveda pa starostna omejitev ni pomembna.

Zbralo se nas je kar precej pohodnikov, ki jih je pritegnilo lepo vreme, obljubljeno sonce in Boč s svojimi velikonočnicami.

Kljub obljubljenemu lažjemu pohodu, strmina kar lep čas ni popuščala ...

Širše območje s Plešivcem je zaradi enkratnosti, pestrosti in množice naravnih vrednot zavarovano kot krajinski park.

Krajinski park zaznamujejo strjeni in dokaj ohranjeni gozdovi.

Bočko pogorje je geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank, ki se nadaljujejo z Donačko goro in Macljem potonejo v Panonsko nižino.

Kratek postanek pod Grilovim hribom.

Mirko pod Grilovim vrhom.

Grilova kapela se nahaja na južnem pobočju Boča v Cerovcu pod 612 metrov visokim Grilovim hribom, enem od številnih nižjih vrhov Boča.

Kapelica je bila postavljena v zahvalo ob uspešni ozdravitvi gospodarja Mihe Grila pred desetletji.

Pozvonili smo za srečo in res je bil srečen dan ...

V gozdu med zvončki - kronicami ...

Prikazal se nam je vrh Boča z oddajnikom in razglednim stolpom. Krajinski park zaznamujejo strjeni in dokaj ohranjeni gozdovi.

Lovska koča

Malica pri lovski koči

Nasad srebrnih smrek...

sv. Marjeta

Odpravimo se po grebenu na vrh ...

Pot na Boč čez prepredene korenine ...

Še malo strmine ...

Razgledni stolp je pred nami

Na 20 m visokim razglednim stolpom.

Boč kraljuje nad pokrajino med Sotlo in Dravinjo ...

Na vrhu z vetrom v laseh...

Čudovit pogled s stolpa na Bočko ravan in planinski dom ...

Naša mala skupinica ... nekateri pa so že ušli nazaj!

Gotska cerkev sv. Miklavž se ponaša z zlatim oltarjem!

Planinski dom na Boču - 658 m

Prijetno druženje pred kočo ...

Vresje že cveti ...

Velikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne vsakega obiskovalca.

Vsa rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom, zato pokuka iz zemlje takoj, ko sonce stopi sneg na travniku.

Te lepotice rastejo le v Ponikvi in tu na Boču in je eno redkih rastišč, na katerih še uspeva velikonočnica v Evropi.

Velikonočnica je redek predstavnik stepske flore in dosega v Sloveniji jugozahodno mejo svoje razširjenosti.

V zadnjih letih postaja velikonočnica vse bolj ogrožena, spreminjanje rastiščnih razmer in množične prireditve na Boču krčijo njen že tako majhen življenjski prostor.

Le majhen delček te ravni je zavarovan, kjer rastejo velikonočnice ...

Od spodaj pogled na stolp, od koder je razgled širom po Sloveniji - baje se vidi tudi do Blatnega jezera.

Oddajnik, ki pa je zaprto vojaško območje.

Upamo lahko le, da ne bo ostal le spomenik velikonočnici!

Ostal nam je spomin na lepo doživet sončen dan, tako kot tudi ostalim obiskovalcem, ki jih je bilo kar precej!