JELENK - 23.10.2016

PD ZZV CELJE

Lepo, megleno oktobersko jutro in mi v Spodnji Idriji, kjer nas je pričakala prijateljica Jelka s sladkimi dobrotami.

Po jutranji kavici smo se odpravili čez pokriti most čez reko Kanomljico za našo današnjo lokalno vodnico Jelko.

Že na začetku smo se zapodili v breg, čez travnik, proti gozdovom nad Spodnjo Idrijo.

Spremljala nas je megla in želeli smo čim više, da pridemo čimprej iz meglenega pokrova, ki je pokrival dolino.

Spodnja Idrija je manjši kraj ob sotočju Idrijce in Kanomljice. Obdajajo jo hribi Idrijskega hribovja - med njimi je Jelenk z višino 1107 m.

Po Idrijskem hribovju je precej zapuščenih kmetij ...

Pajki so hiteli presti svoje mreže ...

Tu pa tam skozi meglo že prodira sonce...

Pajkove mreže imajo čudne vzorce - v to mrežo verjetno lovi kakšne velike muhe!

Propadajoči kozolec in zapuščena hribovska kmetija.

Jelka nas vodi po poti vse višje in višje ...

V februarju 2014 je žled prizadel skoraj vso Slovenijo in od takrat še vedno niso odpravljene vse posledice. Tukaj še sedaj spravljajo les in čistijo gozdove, tako da je planinska pot popolnoma uničena in nastlana z vejami in hlodi.

Jesensko obravano listje ter megla v dolini ...

Pot nas je zopet vodila po gozdu z mnogimi podrtimi drevesi in preprekami na poti ...

Hladnikovše - privoščili smo si kratek postanek.

Gospodar nas je z nasmehom in prijazno ustavil ...

Pogostil nas je z domačim žganjem ...

Čeprav nihče ne živi več stalno v tej hiši, je videti skrb za okolje in za lepe rože na oknih!

Pot ni več tako strma, vendar poteka po kraškem terenu in skozi bukov gozd med odpadlimi vejami ...

Blegoš je v megli.

Jazne, od koder je eno izmed izhodišč na Bevkov vrh.

Potrebno se je malo razgledati po Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju ...

Užitek se je razgledovati po jesensko obarvanih hribih ...

JELENK in pod vrhom zopet ena zapuščena kmetija.

Vrh Jelenka - 1107 m

Zaslužena malica po 3-urnem vzponu!

Ostanek jesenskih rožic.

Po malici in daljšem postanku pa se vračamo po drugi poti v dolino ...

Med hribi dolinica, nekaj obdelane zemlje, ob njej pa zapuščena in propadajoča kmetija.

Spodnja Idrija

Po lepi široki beli cesti ...

Palica počez privezana z vrvico - zanimivo zaklepanje kletnih vrat!

Tu pa smo našli nekaj življenja - čredo ovac!

Kovk

Natakanje dobre vode ...

Počitek na Kovku

Na koncu poti pa si je naša vodnica Jelka prislužila travniško-gozdni šopek, prikupno aranžiran, katerega ne bi mogla dobiti v nobeni cvetličarni! (Tudi jaz sem ga dobila!) Hvala Branetu za njegovo pozornost, hvala Jelki, pa vsem ostalim, ki so brez problemov, brez težav in lepo prehodili celotno pot; kljub preprekam na poti, na koncu tudi po cesti, ko smo se spuščali v Kanomljo k avtobusu. Lepota jesenskih gozdov, katere je v začetku prekrivala megla, višje jih je obsijalo sonce, odtehta ves pot prelit na poti na vrh. Dobra in vesela družba, pa še prijazni domačin na poti, nam da energijo za prihodnje dni, z željo, da se kmalu zopet vidimo v hribih!