S KLOPCE NA KLOPCO – 7.2.2016

PD ZV CELJE

Po jutranji kavici smo bili pripravljeni za pohod "Na klopce"!

Gorica se je pričela najbolj razvijati v 19. stoletju, ko je prišla v vas družina Grasseli in sezidala večje stavbe, v katerih je delovala trgovina, gostilna, mesnica, klavnica ...

Že v centru je nekaj zanimivosti: V krožišču je postavljen kozolec, pod katerim je preša; ob cesti pa je na stebru štorkljino gnezdo.

Podali smo se v breg proti prvi klopci in proti prvemu vrhu ...

V gozdu je vse vijoličasto prvih pomladnih cvetov žafrana ...

Slivniško jezero - dolgo 5 km, v širino 500 m, največja globina pa je 14,5 m. Jezero je nastalo leta 1976 kot akumulacija za tehnološko vodo za Železarno Štore.

Klopci na vrhu Gradišča - 433 m.

Lep pogled na Slivniško jezero, ki je naravni rezervat in nudi zatočišče 119-im vrstam ptic.

Nekoč so tu kopali premog. Koncesijo za odkop je imel veleposestnik Hofer. Zaradi Hoferjeve nezveste žene je v strelskem obračunu z njenim ljubimcem izgubil življenje.

Hoferjeva vdova se ni želela ukvarjati z premogovnikom, pa so ga zaprli.

Nekdo nas je opazoval iz ograde nad cesto ...

Kar zapeljala bi se - pa ni volana!!

Slivniško jezero z druge strani, ki mu domačini pravijo tudi Kozjansko morje.

Gorica pri Slivnici

Peseke - 428 m in razgled s klopce na Slivniško jezero, na Gradišče in hribe naokrog ...

Javorje - vasica prislonjena v hrib pri gozdu, v kotanji pa njive ...

Slivnica pri Celju

Cerkev sv. Helene s koncem 15. stoletja.

Razgled na sever-zahod

Na hribčku pri Sv. Heleni - 528 m.

Kam, le kam se naj podam??!

Na severnem obzorju se vidi celotno Pohorje ...

Boč, desno kraljuje Donačka gora

Žusem z "Stolpom ljubezni".

Proti jugu smo občudovali Bohor, Lisco ...

Na južnem pobočju hriba so vinogradi in zidanice ...

Po strmi poti s hriba ...

V dolini skrita cerkev sv. Miklavža. Legenda pravi da je nekoč cerkev stala na hribčku poleg sv. Helene, pa sta se cerkvi sprli, zato se je sv. Miklavž prestavil v dolino v Vinarje.

Na pobočju hriba se ustavimo pri gostoljubnem domačinu ...

Da ne bi šli žejni mimo zidanic in vinogradov, nas povabi prijazen domačin v klet na pokušnjo njegovega vina.

Bukovski Triglav

Vsi skupaj na Bukovskem Triglavu!

Skoraj do kolen smo gazili po suhem listju ...

pri Lojzetu ...

Cela družina nas je pričakala - s kozarcem ...

... in polnimi steklenicami!

Le čigavo jajce je to??

V tej strmini se je prilegel počitek na klopci pod brajdo!

Kamnita miza ...

Dvoje prodornih oči in dolg rilec - prava pošast!

Trobentic je vsenaokrog polno ... bliža se pomlad!

Zanimivosti ob poti ...

Gugalnica

Pogled nazaj na hribček, kjer kraljuje sv. Helena.

sv. Janez

Slivnica pri Celju je dobila ime po slivah, ki so rasle po pobočju Cola nad vasjo.

Kapelica pri g. Franc Jožetu

Srečanje bivših sodelavcev po dolgem času ...

Upokojeni vrtnar g. Jože je našel svoj izziv ob svojem domu, kjer je na strmem in lapornatem pobočju ob hiši uredil svoj arboretum.

Tu že cvetijo vse pomladanske rože - tudi jarice, poleg telohov, zvončkov ... pa še kaj ...

G. Jože nam razlaga, kako je uredil svoj okrasni vrt, kako je betoniral stopnice, kako pridobival mnoge nenavadne vrste dreves, grmovnic, rož, zelišč ... in jih posadil v svojem vrtu ...

Zanimivo je bilo poslušati doživete zgodbe ter prigode ...

... kljub temu, da v tem času ni dosti cvetja, mariskaj še ni ozelenelo in vzklilo, je bilo marsikaj za videti in nam je čas kar hitro minil ...

Ogledali smo si tudi cerkev sv. Janeza.

Tu rastejo raznovrstne grmovnice, iglavci vseh vrst ...

Lepo urejene potke ...

V tej strmini na bregu je uredil terase in vsak košček zemlje dobro izkoristil. Nasajenih je več vrst domačih sort jabolk

Domovanje za divje čebele ...

Desno Žusem, zadaj Rudnica ...

Ob vrtnici brez trnov.

Polutnikova kajža iz leta 1796. To je ena izmed najstarejših ohranjenih kmečkih hiš na Kozjanskem.

Na Colu - 550 m.

Slivnica pri Celju - nekoč pomembno središče, saj je tu bila tudi šola.

Irenin domači kraj – Slivnica

Turistična kmetija - pri Cvetki

Počitek na eni izmed klopc.

Pa tudi žigosanje ob klopcah!

Pri turistični kmetiji so nas že čakali ...

Prikupit sta se ji hotela ..

Po nekajurni hoji je vsem "pasala" dobra kisla juha z ajdovimi žganci, pa še miške na vrh ... vendar smo se morali odpraviti še 200 m nižje v dolino - do Gorice.

Še sonček se je prikazal in osvetlil pobočje ...

Okrasni vrt v naravi!

Zapuščena hiša ob poti ...

Še skupinska korajžnih pohodnikov, ki so se odločili in prišli na zanimiv pohod po Kozjanskih klopcah.