KRAKOVSKI GOZD - 20.11.2016

PD ZZV CELJE

Prispeli smo do gostilnen Žolnir, kjer je spomenik RESSLU in začetek poti.Josef Ludvík František RESSEL je bil češki (avstrijski) gozdar in izumitelj ladijskega vijaka; umrl je leta 1857 v Ljubljani

Ressel je študiral v Linzu in na Dunaju. Kot gozdarski inženir v vladni službi je delal v Motovunu (Istra, Hrvaška), nato v Kostanjevici ob Krki. Uvajal je napredno gozdarjenje, prizadeval pa si je tudi za

pogozdovanje Krasa

Na Krki je Ressel prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu. Leta 1828 ga je prvič preizkusil na ladjici Civetta. Leta 1829 je Civetta na poskusni plovbi v tržaškem pristanišču dosegla hitrost 6 vozlov, preden je razneslo parni stroj.

Policija je Resslu zaradi te nesreče prepovedala nadaljnje poskuse. Ladijski vijak je kasneje izpopolnil švedski inženir John Ericsson in leta 1839 je sledila prva čezatlantska plovba s propelerskim pogonom. Resslovih izumov je še mnogo več in na mnogih področjih, predvsem v tehniki, hidravliki, gozdarstvu, kmetijstvu, na področju kemije, energetike, rudarstva, pa še mnogo kaj ... izumil je še mnogo drugih koristnih stvari. Delal je načrte za izsuševanje in melioracijo delte Neretve, izsušitev beneških močvirij, tudi Krakovskega gozda, kar pa ni bilo najbolj pametno, saj bi s tem porušil občutljiv eko sistem v tem naravnem rezervatu. Izvedel pa je kartiranje Krakovskega gozda.

Pozdrav in nagovor organizatorja PD POLOM Kostanjevica na Krki.

Kar precej se nas je nabralo, kljub meglenemu jutru in oblačnemu nebu - tudi planinci z onstran meje.

Vsako leto ob tem poznem jesenskem času je organiziran tradicionalni čebularski pohod.

Hodili smo po poteh, po katerih so hodile kmetice iz Rake in nosile prodajati njihovo značilno rdečo čebulo.

Krakovski gozd je največji nižinski gozd, ki obsega skoraj 42 hektarjev obsežen hrastov rezervat, proglašen za slovenski naravni spomenik.

Depresija Trstenik je zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.

V Krakovskem gozdu so poleg številnih zaščitenih rastlin našle zavetje številne redke ptice

Tu pa gnezdita tudi mali klinkač in redka črna štorklja.

Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami TO in JLA.

Krakovski gozd je tudi življenjski prostor bobrov.

Območje Krakovskega gozda je tudi del evropskega omrežja NATURA 2000

40 hektarjev velik del gozda je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat.

Krakovski gozd se razprostira med Krko in Savo.

Je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda vSloveniji.

V osrčju gozda je ohranjen 40,5 ha velik, od leta 1952 zavarovan sekundarni pragozd

Dobova drevesa so stara od 300 let in visoka do 40 metrov.

V gozdu raste predvsem hrast dob, beli gaber in črna jelša.

Cesta v nebo --- v nedogled med visokimi vitkimi drevesi ...

Klopca za malico - mi pa naprej, še globlje v pragozd

Na ogromnem panju - ne samo dva, kar štirje bi lahko stali

Oblečena drevesa v zeleno obleko - da jih pozimi ne bo zeblo!

Mnogo je tudi raznovrstnih gob

Jarek ločuje pragozd od ostalega gozda ...

Značilni pogled v pragozdu ustvarjajo odmrli stoječi in padli dobi ...

Skrivnostni svet potopljenega pragozda ...

Nekateri dobi dosegajo tu starost med 170 in 200 let

Zaradi hidromelioracij na obrobju se v zadnjih desetletjih hidrološke razmere spreminjajo hitreje, kot so se hrasti sposobni prilagoditi. Zaradi tega so se pričeli hitreje sušiti.

Širile so se zgodbe o ljudeh, ki so v njem za vedno izginil

Mokro, mokro in voda vsepovsod

Kot hobotnica s svojimi lovkami to drevo sega s svojimi koreninami v globino, mah pa je dodatna dekoracija.

Ležeča, stoječa ... vse ima svoj čar!

Posebej znamenit je Cvelbarjev hrast, visok 27 metrov, z obsegom 700 in s premerom 223 centimetrov, ki raste na robu gozda, na Malencah, star približno 350 let. Je drugi najdebelejši dob v Sloveniji.