NANOS - 3.12.2016

PD ZZV CELJE

V vznožju NANOSA.

V rahlo vetrovnem jutru se iz Razdrtega zapodimo po strmini proti vrhu Nanosa.

V "senci" bukovih dreves kratek postanek in delitev na dve skupini. Ena skupina gre po položnejši poti proti vrhu, druga skupina "napade" Plešo po strmi poti.

Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja in je 12 km dolga, pa do 6 km široka s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša (1262 m).

Nad planoto se najviše vzpne na jugovzhodu kopasti vrh - Suhi vrh (1313 m).

Planoto označujejo številne vrtače ter vhodi v brezna in jame, najglobja je 379 m globoka Strmadna.

Prečkanje melišča

Zaradi burje so drevesne krošnje deformirane ...

Strma pot se počasi vzpenja ...

Mi pa kar naprej ...

Ime Nanos verjetno izvira iz prvotne predložne zveze na Nos, v kateri je občno ime nós mišljeno v metaforičnem pomenu "predgorje".

Vlado nas ves čas spremlja s pogledi in nas v koloni za njim gleda kar zviška - saj hodi prvi!

Južni in zahodni obronki Nanosa so razglašeni od leta 1987 za Krajinski park, predvsem zaradi botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti.

Pogled, ki očara ...

Pot je na določenih mestih zavarovana z jeklenico, pa tudi z verigo ...

Razgled do morja!

Tu se pa pot postavi pokonci!

Vipavska brda in griči v ozadju ...

Mnogokrat smo se vozili na planinske pohode pod Nanosom in opazovali veličastno planoto z izpostavljenim strmim pobočjem pod Plešo. Tokrat pa smo zviška opazovali dolino in avtocesto pod nami.

Nanoška planota s svojo lepoto in razgledom očara in prepriča, da se vedno znova s pozitivno energijo vračamo.

Zanimiva pot ...

Ob jasnem vremenu lahko opazujemo lepote Slovenije, in sicer Kamniške Alpe, Triglavsko pogorje, Snežnik, Trnovski gozd, Furlanijo, pa vse tja do Tržaškega zaliva, Krasa, Snežnika…

Kratek počitek ...

Ivan nas je razveselil s keksi, ki jih je sam spekel!

Z novimi močmi naskok proti vrhu ...

Prispeli smo do angela - vzpodbuda in nagrada za pot ...

Bodeča neža, ki se imenuje tudi brezstebelna kompava.

Na Pleši!

S soncem obsijan Štanjel in ... morje!

Janko Premrl Vojko predstavlja simbol primorskega boja proti fašizmu.

Po njem se imenuje plninska koča na Nanosu ter tudi nekatera društva ...

Na koči smo se zbrali vsi skupaj ter se po daljšem postanku odpravili naprej ...

Od koče smo se odpravili proti Grmadi - izpostavljen hribček na planoti.

Grmada - 1207 m

Žigosanje na Grmadi.

Pod vrhom Nanosa stoji cerkev, ki je posvečena sv. Hieronimu.

Spust z Grmade ...

Z grebena pogled v dolino ...

Cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju.

Legenda o Svetem Hieronimu pravi, da so pred davnimi časi »domačim« kmetom iz Vipavske doline Hieronim je odšel živet na Nanos, od kjer je čudovit razgled. Predlagal je, da bo vedno, ko se bo pripravljalo neurje, zakuril velik ogenj.vsako leto poplave uničevale poljske pridelke. Dobremu puščavniku Hieronimu, so se kmetje zasmilili. Odločil se je, da jim bo pomagal.

Kmetje so Hieronimu prinašali hrano in druge potrebne stvari za preživetje.

Ko so kmetje v dolini opazili z vrha Nanosa dim, so urno pospravili svoje pridelke. Ko je bil Hieronim na smrtni postelj , je obljubil, da bo pomagal tudi po smrti. Vendar namesto z dimom jih bo opozarjal z meglicami.

In še danes, ko se pripravlja na slabo vreme, lahko opazimo na pobočju Nanosa meglice, ki skrijejo vrh Nanosa. Kmetje so Hieronima proglasili za svetnika in mu v zahvalo, na kraju kjer je kuril, zgradili cerkvico.

Lovski dom, kjer nas je počakal avtobus.

Naš pohod je bil zaključen, ni pa bilo še konec dneva ...

Z grebena se samotni žilavi bor ogleduje dolino - le kako dolgo še?!

V Podnanosu se odpravimo v vinsko klet ...

Limona z lovkami - lovi še zadnje sončne žarke ...

Gospa Jožica nam je z možem pripravila okusno kraško pojedino!

Bilo je vsega dovolj za vse ... Tudi domačega vina - zelenca nam je gospodar natočil!

Gospa Jožica pa pridno nataka domači jagermeister za dobrodošlico.

Stara klet, kjer je vsega dobrega na pretek!

V Podnanosu je bil leta 1962 posnet film "Tistega lepega dne", po istoimenski noveli Cirila Kosmač

Hiša je stara vsaj 300 let ...

Zelenc prav paše h kraški panceti in pršutu ...

Vas Podnanos je tipično primorska. Strnjeno, gručasto naselje okrog župnijske cerkve ločujejo le ozke ulice, ki jih domačini imenujemo “gase”. Tu v Podnanosu je začetek zgodbe o slovenski himni. Pobudnik Matija Vertovec, spesnil France Prešeren, uglasbil pa Stanko Premrl.

Glospa Jožica nam je predstavila svoj kraj in še marsikaj. V tem kraju se je rodil Stanko Premrl (duhovnik, skladatelj ...), njegov nečak Janko Premrl (narodni heroj) in Rada Premrl, žena Borisa Pahorja (pisatelja). Prijetno razpoloženi in s pesmijo na ustih smo zaključili naš zanimiv izlet, ki ga je organiziral Slavko Škrubej. Hvala, Slavko - v te kraje se še vrnemo!