OPATIJSKA PLANINSKA POT
S PD ZZV CELJE – 11. do 13.3.2016
Tridnevno potovanje po hribih nad Opatijo se je pričelo na prelazu Poklon. Pričakala nas je zaprta planinska koča in rahlo pršenje z neba.
Zvončki v šopih so krasili hosto ob koči.
Naš avtobus, ki nas je pripeljal od doma na Poklon nad Opatijo.
Z višine 922 m smo se odpravili z dežniki, v vetrovkah, nekateri tudi v pelerinah ...
Že kmalu smo naleteli na sneg, ki je pokril listje in našo pot ...
Hodili smo po Opatijski planinski poti, ki je bila dobro označena.
Žigosanje dnevnikov ...
Naš prvi vrh na katerem je stolp - Crkveni vrh (1101 m).
Še ena fotografija na vrhu - tako na hitro - potem pa spust z vrha ...
Planinska zveza Hrvatske je PD Opatija razglasila za najboljše planinsko društvo v letu 2015.
Prikazal se je sonček!
Malica na snegu ...
Prva markacija na Učki se je pojavila že leta 1887.V Sloveniji pa je prvo pot nadelal že Ernest Froelich leta 1853 na Donačko goro.
Gazimo, gazimo ...
Knafelčeva markacija nas je vodila po Opatijski obhodnici.
OPO je odprta od marca 2014.
Vzpon na Orlove stijene - 1072 m.
Pogled na morje in Kvrnerski zaliv skozi bukov gozd.
Žigosanje na vrhu!
Ozki in spolzki prehodi ...
Pot poteka ob robu globokih vrtač, ki jim ni videti dna, nekatere so pokrite z listjem in snegom in kdo ve kako globoke so te jame!
Labirint globokih jam in belik sten pokritih z zelenim mahom ...
Opatijski planinec Tihoraj Jelušić je v tem labirintu našel najlažje prehode in zanimivo ter atraktivno planinsko pot.
Celotna pot je dolga 45 km in približno 16 ur ...
Tudi taki ozki prehodi so ...
Spolzko ...
Pot poteka v Parku prirode Učka, pa tudi izven njega ...
Pot na Brzložnik je strma, zato je v pomoč tudi jeklenica.
Razgled na Opatijo in morje ...
Reka pred nami ...
Pa smo na vrhu!
Droben cvetek že gleda izpod snega ...
Sečnja in čiščenje gozdov ...
Prispeli smo do lovske koče Brdo - 825 m.
Sedaj pa le še navzdol ...
Skozi "gozdna vrata" ...
Gozdovi so polni cvetja - predvsem malih zvončkov.
Namestili smo se v hotelu in uživali ob večerni panorami!
Relaxovi predstavniki so ženskam podelili rožice - hvala za drobno pozornost!
Opatija, stara dama hrvaškega turizma, je poznana turistična destinacija, ki jo je avstro-ogrska elita odkrila kot idealno mesto za oddih.
Plaža v Opatiji je prazna ...
Japonsko kamelijo so s cvetovi, podobnim vrtnicam, že od nekdaj povezovali z razkošjem, da si povsem upravičeno zasluži vzdevek "kraljica okrasnih rastlin".
Cvet kamelije združuje lepoto anemone, eleganco vrtnice in prefinjenost orhideje.
Pred hotelom ...
Drugi dan -pred odhodom se postavimo na stopnice Grand hotela Adriatic.
Odpravili smo se po večstoletnem sprehajališču iz Opatije do Veprinca.
Opatija
Včasih so pot do obale uporabljali zato, da so hodili z vasi prodajati svoje izdelke.
Veprinac je srednjeveško naselje - Veprinaški pesnik Josip Stanić je zapisal: Veprinac je „samo dva prsta do neba“.
Vrh Vojak na Učki je skrit v megli ...
Cerkev sv. Marka v Veprincu, kjer je zvonik odmaknjen od cerkve.
Cerkev iz leta 1572, ki jo je dala zgraditi Elizabeta Devinska.
Orjak je posejan s cvetjem ...
Orjak - 618 m
Majkovac - razgleden in travnat vrh.
Zvoncev vrh (972 m) - razgled z njega sega na Učko, po Čičariji, med suho travo in listjem pa razkošje vijoličnih in nekaj belih cvetov pomladanskega žafrana.
Naslednjji vrh - Budišinac (948 m).
Veprinac - končno pri avtobusu!
Večerni sprehod ob obali ...
Po sprehajališču Lungo mare ...
Ob poti je polno bodeče lobodike, (na Primorskem jo imenujejo tudi ruška,) katere mlade poganjke spomladi tudi nabirajo ...
Včasih so lobodiko uporabljali za izdelavo vencev, pa so jo skoraj iztrebili ...
Mimoza
Od Opatije do Poljane je čudovita sprehajalna pot, ki poteka skoraj na isti višini - naselje je na višini 189 m.
Stara istrska hiška s prizidkom, v kateri je bila verjetno črna kuhinja.
Cerkev sv. Petra v Poljani.
Ogledali smo si tudi notranjost cerkve.
Ob poti eksotično drevo ...
Brez besed - le kaj nas čaka? Bil je le kratek podhod pod cesto.
Pot na Pečnik ...
Vzpon po stezici med zvončki ...
Razgleden vrh - Pečnik (641 m)
V ozadju Učka
Ičiči
Veprinac in cerkev sv. Marka
Vojak na Učki s stolpom - 1401 m
Na poti smo si prislužili tudi malico ...
Srečali smo tega možaka .... a je dimnikar?!
Merjasec in pol!!
Grozni medo, ki trenira ...
Ob potoku Banine se napotimo po ozki stezici, mimo podrtih dreves ...
Potok Banina je tokrat miren, lahko pa je pravi hudournik, ki podira in odnaša vse pred sabo ...
Lepo urejena steza ...
Banina se izliva v morje pri Iki.
Kar nekaj preprek je na poti ...
Potok neumorno žubori skozi sotesko in ustvarja slapiče, kotliče, brzice ...
Tolmuni v svoji prosojno zeleni barvi ...
Večkrat se je treba ustavljati, pogledati, poslikati in uživati ...
Voda si izdolbe svoje poti ...
Brv čez potok - vendar ne za nas ...
deveterolistna konopnica
Eden izmed številnih slapov v soteski.
Za varnejšo hojo je tudi jeklenica ob poti ...
Dva slapiča - en tolmun ...
Prečenje Banine po kamnih ...
Skrit slap
Še eno prečenje ...
Klopca za počitek ...
Bukve odete v mah ...
Slap Rečina
Prek skalne pregrade se izliva, preliva, igrivo poskakuje in preskakuje v tolmun en čudovit slap Rečina.
Veličasten prizor v tej romantični soteski!
Vsi skupaj pod slapom!
Pri izhodu iz soteske nas je pričakal ...
Jožici se je prikupil ...
Mimo ranča naprej proti Poklonu ...
Zanimiv gozd ...
V gozdu že rastejo mušnice ...
Ni več daleč do cilja ...
... in že smo na prelazu Poklon, kjer nas je čakal avtobus.
Še pogled na Reko, ki je obsijana s soncem!
Učka in naši prehojeni hribi ...
Opatijska planinska pot - katero smo prehodili.