PRISOJNIK – 4.9.2016

PD ZZV CELJE

PRISOJNIK - PRISANK tudi imenovan, je nekaj posebnega. Saj je za to mogočno razpotegnjeno goro v naših Julijcih znana legenda o AJDOVSKI DEKLICI.

Ajdovska deklica jebila dobrega srca. Živela je pod previsnimi stenami Prisojnika in vodila popotnike skozi snežne zamete preko Vršiča v Trento. Ko so se popotniki, so ji pod Prisankom puščali hrano, tako da nikoli ni bila žejna in lačna. Bila pa je tudi sojenica. Obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo. Neke noči je obiskala planšarico v Trenti, ki je pravkar rodila sina. Dečku je prerokovala, da bo postal lovec in da bo ustrelil Zlatoroga in z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Tako je okamnela, ko se je vrnila pod Prisank in še danes v njegovih stenah gledamo njen kamnit objokan obraz.

Gora je znana tudi po Zadnjem in Prednjem oknu ter o dveh označenih in zavarovanih poteh, ki sta izziv in užitek le izkušenim gornikom. Tokrat smo se povzpeli po zelo zahtevni Kopiščarjevi poti v zahodnem delu stene, ki nas je z prelaza Vršič vodil mimo Ajdovske deklice in skozi Prednje okno na greben ter po njem vse do vrha Prisojnika. Druga skupina se je povzpela po zahtevni Slovenski poti, ki nas je preko južnega pobočja vodila do vrha. Tretja skupina se je z Vršiča podala na Slemenovo špico in raziskovat planinske koče in poti po Vršiču.

Zelo zanimiva in pestra izibira tokratnega planinskega pohoda, tako da si je vsakdo lahko izbral varianto, ki mu je ustrezala.

Prva skupina se je podala po Kopiščarjevi poti na vrh Prisojnika, druga skupina pa po južni poti - po Slovenski poti.

Ajdovska deklica pa še vedno spi in nemo opazuje dogajanje pod njo v dolini ...

Žalosten je izraz Ajdovske deklice - pa saj ni čudno ... Zgodba o Ajdovski deklici je ljudska legenda, pripoved, ki delno opisuje tudi zgodovino našega naroda.

Ajdi so bili v slovenski mitologiji nadnaravno velika bitja oz. božanstva, odtod Ajdovska deklica, hči takih bitij. Kasneje, v času pokristjanjevanja Karantanije, pa je bila Ajd oznaka za pogane. Nekateri pogani so bili dobrosrčni. Predvsem ajdovske deklice so ljudem rade pomagale.

Mojstrovka se odeva v meglice ...

Kozorog igra v legendi o Ajdovski deklici le stransko vlogo. Vendar pa je posredni krivec za dekličino smrt - okamnitev. Zlatorog je sveta žival, saj uživa veliko občudovanje pri ljudeh. Gre za Zlatoroga, junaka legende o Zlatorogu - o neranljivi živali.

resasti svišč

Mojstrovki sta se skrili ...

V srajčko belo so se skrili ...

Jalovec - naš lepotec se nam je odkril!

Razor se na ogled postavi ...

Prikazal se je sonček!

Mlinarica

Ob poti nas razveseljujejjo očnice - planinske rožice

Sternbergov klinček

Še tri"očke" ...

Zoisove zvončice

Pot navzgor!

Kar potruditi se je bilo treba!

Odeti v meglice, da ne vidimo več v dolino ...

Blazine kamnokreča ...

Če je lovec zadel Zlatoroga, je iz njegove krvi zraslo zelišče (Triglavska roža). Po zaužitju te rože z nežnimi, krvavordečimi cvetovi, je ozdravel.

Zlatorogovi rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro Boga, ki jih čuva stoglavi zmaj. Le kje je zdaj ta zaklad?

Z vrha se nam je odkril pogled na dolino in cesto, ki vodi z Vršiča ...

Stenar, v ozadjum Triglav ...

Dolina V. Pišnice in zadaj Kranjska gora

Se je prišla žigosati!?

Zadnji žig v dnevnik slovenske planinske poti! Robi, čestitke!

Martuljške gore, zadaj Špik, desno Škrlatica ...

Na vrhu Prisojnika!

Počasi in previdno navzdol ...

Poštarski dom stoji na terasi južno pod 1737 m visokim Vršičem, ki se dviga nad cestnim prelazom.

Poštarski dom ima med vsemi vršiškimi postojankami najlepši razgled.

svišč – svečnik

Erjavčeva koča stoji na manjši vzpetini ob cesti na Vršič malo pod prelazom na gorenjski strani. Imenovana je po slovenskem naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu.

Franci je praznoval rojstni dan in da ne bi bili žejni, nas je želel pogostiti ... Franci - vse najboljše in še mnogo skupno prehojenih poti in osvojenih vrhov!

Naš vodnik Vlado je zopet izpeljal en odličen pohod, za vsakega nekaj. Glede na zmogljivosti in želje smo se razdelili v tri skupine in uživali vsak na svoji poti. Nobene poti ni za podcenjevati ali precenjevati - vsaka je nekaj posebnega, zanimivega, vsaka nam nudi zadovoljstvo in užitek, če se prav odločimo. Na koncu pa se zadovoljni in srečni vsi skupaj zberemo pri avtobusu. Hvala Vladu, ki je skupaj s pomočnikoma Janezom in Franjo, izpeljal za marsikoga nepozaben in čudovit dan v naših gorah. Hvala tudi drugim pomočnikom, vodnici Tini, drugim bolj izkušenim in tudi manj izkušenim planincem, ki so pomagali drug drugemu, saj to je smisel gorništva in pohodništva, da pomagamo drug drugemu.