STOL – 31.7.2016

PD ZZV CELJE

Kar iz doline smo se podali na Stol. Prvi postanek je bil na Valvasorjevem domu, nato pa smo zagrizli v strmino do Prižnice. Tam smo ob čudovitem razgledu po Savski dolini malicali, nato pa naprej, vedno višje in višje ...

do Prešernove koče na Stolu.

Druga skupina si je izbrala pot iz Ljubelja na Roblek, tretja pa na Zelenico in do Koče pri Izviru Završnice. Vsi smo se zbrali na Ljubelju pri avtobusu še pravi čas, da nas ni dobil dež.

Dan poln doživetij, lepih razgledov, čudovite narave in rožic, tako da je bilo za vsakega nekaj lepega in zaradi tega se tudi še vedno vračamo v planine!

Pri Lovskem domu - pohodniki, ki so se odločili na pohod na Stol.

Pogled na južna strma pobočja Belščice - Vajnež, Potoški Stol ...

Prispeli na Valvasorjev dom - 1181 m

Ležalniki pripravljeni za lenarjenje ... mi pa moramo naprej!

Pogled mimo koče na Stol! Valvasorjev dom stoji pod najvišjim vrhom Karavank, Stolom, na terasi v južnem pobočju Belščice in je priljubljena točka domačinov.

Med potjo se je odprl pogled na Ajdo in po dolini do Bleda, pa še naprej proti Pokljuki ...

Bled z gradom, na otočku pa je cerkvica.

Triglav - naš očak, se nam je odkril in se blešči v soncu!

Po Žirovniški poti ...

Žirovniška planina

Tudi divjad je na paši ...

Stol je z 2236 m najvišji vrh v Karavankah.

Bled kot na dlani!

Nad nami je zaokrožilo letalo ...

Počitek na Prižnici

Čez greben Stola poteka državna meja.

Počitek je prijeten, sploh ob čudovitem razgledu po velikem delu Gorenjske.

Cvetoča pobočja ...

Zbirajo se meglice. ..

Na Valvasorjev dom se gleda kar zviška!

Mežakla nad Jesenicami

Proti vrhu Stola ...

Vrh Stola

Kamenje cveti v modrem ...

Pod vrhom Malega Stola (2198 m) stoji na nadmorski višini 2193 m Prešernova koča, ponovno postavljena leta 1966 namesto svoje predhodnice (odprte 1927), ki so jo leta 1942, med drugo svetovno vojno, požgali partizani. (Wikipedija)

Meglice se podijo in že delno zakrivajo dolino ...

Kratek postanek na koči in že naprej ...

Na vrhu Stola

Zoisova vijolica med kamnokrečom ...

Alpski mak

Po strmem melišču navzdol ...

cvetje na melišču

Iz kamna se rodi tak lep šopek!

cvetoče melišče

Zatrep doline, ki se končuje z pogorjem Stola, desno Orlice.

Pred nami Vrtača

Kot dve očki!

Sternbergov klinček nas s svojim vonjem ob poti razvaja, kot bi bili v parmuferiji ...

Goli lepen

Pobočja polna sternbergovega klinčka.

Primožek

Na poti navzdol je del poti tudi navzgor!

Cvetje nas je spremljalo in tudi sreča!

Z Zelenice smo na Ljubelj k avtobusu prispeli ravno v trenutku, ko so se za nami prikadili temni, težki nevihtni oblaki in se je usipal dež. Dolg pohod je bil, poln doživetij in vsega lepega! Hvala vsem, ki so prispevali z pozitivno energijo in dobro voljo za srečno izpeljan zahteven pohod.