38.pohod po mostovih Benetk

SUEZO PER I PONTI – ČEZ MOSTOVE BENETK 10.4.2016

Udeležil sem se 38. tradicionalnega pohoda čez mostove Benetk, ki ga Benečani skrbno pripravijo vsako leto in številni prostovoljci so nas na križiščih usmerjali proti cilju na Markovem trgu, kjer je bil tudi začetek pohoda. Po 12 km varianti smo krenili od pristanišča za vaporette (vodni lokalni avtobus) ob obali ob širokem kanalu San Marco, nato a zavili na levo v notranjost proti Arsenalu. Beneški Arsenal je ogromen, obsega pomorski muzej in celotno četrt na koncu mesta. Tukaj so popravljali ladje in izdelovali čolne, na katerih je temeljilo celotno beneško gospodarstvo skoraj 1000 let. Na Frančiškanskem trgu je bila prva kontrola kartončkov pohoda, delili so tudi vodo in malo hrane. Od tod smo šli v sklenjeni koloni zopet do roba Benetk, nato v notranjost čez vse skupaj 56 mostov in ob številnih kanalih različnih širin dosegli četrt Canaregio, ki ima tudi židovski del. Prvič smo šli preko mosta Rialto čez kanal Grande skoraj do železniške postaje, do katere vlaki pripeljejo po nasipu iz Mester. Zavili smo v povsem neturistični del mesta, posebej odprt za pohod ta dan mimo velikih skladišč blaga, stare trgovske luke, skozi nove stanovanjske četrti in se približali Markovemu trgu. Na tem delu je bila tudi druga kontrolna točka. Potem se je nenadno pojavila ovira namreč zelo ozka ulica z dvosmernim prometom pešcev, kjer smo napredovali počasneje. In končno smo uzrli veličasten Markov trg (Piazza San Marco). Jaz sem tu naredil manjši ovinek mimo enkratne beneške opere La Fenice, vsa je obdana s kanali, obiskovalci pa po kopnem vstopajo samo skozi glavni vhod. Najlepše palače so na Markovem trgu, namenjene vladarjem Benetk, to so bili doži, in visokemu uradništvu. Najlepše palače aristokratov in bogatašev pa so ob kanalu Grande. In te hoje se je nabralo za skoraj štiri ure, bil sem že preutrujen za oglede muzejev, čeprav je bil še čas, a je tudi pred njimi bila dolga vrsta čakajočih turistov. Vaporetto nas je ob dogovorjeni uri pripeljal naravnost na pomole avtobusnega parkirišča Tronchetto, odtod pa smo kar hitro prišli domov.
Zakaj so si ljudje v 5. stoletju izbrali tako neugoden kraj za bivanje kot je bila beneška zamočvirjena, malarična, pogosto poplavljena laguna? Odgovor je preprost - iz obrambnih razlogov, podobno kot imamo na drugi strani Jadrana naselja na vrhu hribov, pogosto skrita od pogledov z morja (Lastovo). Ustanovili so mestno državo Venezia – Benetke, podobno kot so bile nekoč Atene mestna republika. Stalno so omejevali preveč absolutistično oblast dožem, imeli so tudi voljen veliki svet. Razvijali so posebno beneško mestno demokracijo. Mesto je postopno zaživelo in se krepilo z pomorsko trgovino, prevažali so križarsko vojsko na Bližnji vzhod in sploh so svojo oblast razširili po obalah vzhodnega Sredozemskega morja. Pojavila se je aristokracija, ki si je ob glavnem kanalu zgradila najlepše palače. Tudi do Židov v mestu so imeli strpen odnos. Bili so vojnah s Turčijo in v konfliktu z ostalimi srednjeveškimi državami na Apeninskem polotoku ( Firenze, Genova) Mesta pa niso mogli ubraniti pred tedanjimi razširjenimi boleznimi to je kolera in kuga. Življenje Benetk kot samostojne države je končala Napoleonova Francija, po združitvi Italije so Benetke ena izmed italijanskih gospodarsko najbolj razvitih pokrajin to je Veneto. Beneško moderno pristanišče na kopnem je sedaj Porto Marghera. Proti poplavam pa so v času Berlusconijeve vlade začeli graditi na zunanjem delu lagun, ki ima tri vhode, umetne tehnične pregrade podobne kot so na Temzi pred Londonom, ki bodo preprečile vstop visoke vode v času plime v mesto Benetke. Benetke so danes veličasten spomenik renesančne kulture in uspešnega v mednarodno trgovino usmerjenega gospodarstva že v starem in srednjem veku.