Dobrovlje

DOBROVLJE 17. 1. 2016

V hladnem zimskem jutru smo se pripeljali v Nazarje, od koder smo naredili pohod na Dobrovlje in se v ta kraj popoldan tudi vrnili. Dobrovlje je precej zakrasela kraška planota med 800 do 1000m nadm. višine, najvišji vrh je Tolsti vrh z 1077 metri. Razprostira se med Savinjsko, Zadrečko dolino in Vranskim kotom. Večji kraji ob vznožju so Vransko, Braslovče, Letuš, Nazarje in Šmartno ob Dreti. Dva gradova sta pomembna in sicer grad Vrbovec v Nazarju, v katerem je muzej lesarstva in grad Žovnek, kjer so bivali grofje Žovneški in bili v stalnem konfliktu s cerkveno posestjo v Gornjem gradu. Dobrovlje je poseljeno s samotnimi kmetijami do 900 m s posestjo v enem kosu to je celku in z gozdom ločeni od sosednje kmetije. Za planince so pomembni trije planinski domovi, centralno lego ima dom na Čreti, ki smo ga tudi obiskali in se najedli odlične kisle juhe, ki se nam je prilegla po skoraj triurnem vzponu. Iz novejše zgodovine naj omenim, da je bila tu 26. oktobra 1941 prva frontalna bitka na Štajerskem med Nemci in partizani, v kateri padlo 12 partizanov, 5 pa so jih Nemci zajeli in jih kasneje vodili v sramotilnem sprevodu po Celju, na koncu pa usmrtili. Pot na je peljala mimo spomenika, ki označuje partizanske grobove padlih borcev Bračičeve brigade. Na Dobrovljah je tudi nekaj obnovljenih cerkva, saj je tu bilo ves čas že več 100 let stalno naseljeno ozemlje. In če so kraški pojavi, so najbolj vidne vrtače povsod, so tudi kraške jame, ki jih je že odkril in označil odkritelj Savinjskih Alp Fran Kocbek. Planincem v pomoč so številne markirane planinske poti in novo postavljeni kažipoti. Mi nismo prehodili celotnega gorstva, saj je za en dan preveliko. Ni se nam mudilo v krasnem zimskem vremenu s temperaturo ves čas pod ničlo, smo zaradi čudovitih razgledov naredili krajše postanke in fotografirali okolico. Domačinka Tatjana nas je peljala poznavalsko po poteh, ki bi jih sicer sami ne prehodili, saj vse steze, kolovozi in ceste niso markirane. Zelo malo snega je bilo nad 700m in v senčnih legah, na cestah pa je bilo nekaj poledice. Celotno planoto obkroži Savinjska planinska pot, poleg tega pa tu poteka še evropska pešpot. Pri neki kmetiji smo na paši opazili tudi široko rogato govedo škotske pasme na zimski paši, saj je bolj odporno proti mrazu. Z planinskim zemljevidom v roki se boste tudi sami znašli tukaj. Dobrovlje je gorstvo dostopno planincem v vseh letnih časih, poti niso strme. Naš pohod ni bil težek, prav lahek pa tudi ne, saj smo bili na nogah približno šest ur. Dodane fotografije pa vam naj pomagajo, da pot še enkrat podoživite, če pa niste bili z nami, pa vas informirajo kakšen je svet tukaj naokoli.