Dugi otok

DUGI OTOK 27. 4. 2016 - 2. 5. 2016 PLANINSKO DRUŠTVO ZZZV CELJE

Agencija Relax je poskrbela za prevoz in namestitev v hotelu v Božavi, naši vodniki Franja, Franjo in Janez pa so nas varno vodili po cestah, obali in poteh tega lepega otoka. Dugi otok meri v dolžino 50 km in je le 4 do 5 km širok, najbolj zanimiv pa je na obeh koncih, ki se cepita na polotoke, vmesne zalive, rte, tako da včasih niti ne vemo ali smo na jezeru ali pa na morju. Ima nekaj nad 1500 prebivalcev, naseljenih v 12 v glavnem priobalnih krajih. Podnebje je sredozemsko, hiter prehod v celinsko je na Velebitu, ki smo ga prevozili skozi tunel Sv. Rok. Turizem še ni množičen pojav, saj na otoku primanjkuje vode, jo dovažajo s kopnega, poleg tega pa še nima zemljiškega katastra oziroma katastrskih občin. Glavna kamenina je apnenec, hodili smo po krasu, kraški pojavi razviti v polni meri kot na primer žlebiči, škraplje, razpoke, razjede, suhe grape,kraške jame in manjša kraška polja. Na pobočjih so si prebivalci v preteklih stoletjih uredili terase za vinograde, oljke in druge kulture, vse to pa sedaj prerašča grmovje oziroma makija. Glavna gospodarska dejavnost je ribištvo, v Saliju deluje še ena od štirih tovarn ribjih konzerv na Hrvaškem. Trajekt vozi v Zadar dvakrat dnevno, poleg tega pa še katamaran, ki povezuje še manjše otočke okoli D. otoka. Na otoku jemalo prometa, je mir, življenje se odvija zelo mirno. Skratka idealen prostor za nas navdušene pohodnike, ki smo želeli obiskati in raziskati čim več krajev na otoku in to nam je tudi uspelo. Pa začnimo po dnevih!
Sreda, 27. 4. 2016; zjutraj odhod iz Celja, dovolj zgodaj da smo se pri Zadru vkrcali na trajekt, ki nas je v uri 40 min. pripeljal okrog Ugljana v luko Brbinj na D. otoku. Od tod smo se odpeljali v največji kraj Sali, ki je tudi občinsko središče edine občine na otoku. Ogled smo povezali s sprehod ob obali, ki se nam je prilegel po dolgi vožnji. Kot drugi manjši kraji, se tudi Sali nahaja v globokem zalivu (hrv. uvali), mandrač je bil zatrpan s čolni domačinov. Sledila je vožnja v hotel v Božavi in namestitev.
Četrtek, 28. 4. 2016 Ker je Božava na severnem koncu otoka, smo kar iz hotela krenili peš preko 130 m visokega gorskega hrbta v zaliv Soliščica, kjer leži majhen kraj Soline. Še nekaj sto metrov in znašli smo se na plaži Sakarun, ki slovi po svoji lepoti belega peska, a zimska narava je tudi na Jadranu muhasta in je prinesla na plažo veliko morske trave, ostankov ribiških mrež in podobno. Po malici smo šli mimo vasi Polje do večjega kraja ob morju Dugi Rat, kjer je tudi marina. Zaliv se imenuje Pantera. Pravzaprav je bil glavni cilj 42 m visok svetilnik Punta Bjanka na skrajnem koncu D. otoka. Nismo še imeli dovolj hoje in smo čez pol ure dosegli zadnji rt, kjer je še speljana pešpot. Polotok je zelo ozek in morje se vidi z obeh strani. Domačini so pravilno napovedali dež popoldan, kar je značilno za ohlajeno ozračje z veliko vlage. Še pred močnim dežjem smo se vrnili v hotel.
Petek, 29. 4. 2016 Še en bogat dan je bil pred nami. Tokrat smo se z avtobusom odpeljali na jug otoka do globokega zaliva Telaščica, katerega širše območje je razglašeno za Park prirode (ena stopnja manj od nacionalnega parka na Hrvaškem). Dugi otok je zgrajen tako, da je zahodna obala strma, previsna, navpično pada v morje. To so klifi. (angl. cliff) Poglejte slike! Nadaljevali smo pot do naravnega slanega jezera Mir, ki je podzemno povezano z morjem. Sprehodili smo se okrog njega. Potem smo se od kamnoloma na glavni cesti še povzpeli na dva hriba in sicer na Oštravico in Orljak. Zadnjih sto metrov spusta je narava poskrbela za razbit kraški teren in počasi in previdno smo dosegli lepo pot, ki je peljala mimo kraške jame Strašna peč nazaj do avtobusa. Na najvišji vrh D. otoka Vela Straža 337 m nismo mogli, ker je tam vojaški objekt hrvaške vojske.
Sobota, 30.4. 2016 v luki Zaglav smo se vkrcali na turistično barko, ki nas je peljala skozi ozke prelive med otoki na otok Kornat, ki je največji od 160 otokov tega arhipelaga. Med plovbo je pozornost vzbudil svetilnik Tri sestrice na enem izmed treh otočkov. In seveda smo fotografirali še klife oz. previse ostalih otokov in otočkov. Po dveh urah plovbe smo se privezali na pomol na Kornatu in takoj krenili na najvišji vrh Metlina 237m. razgled je bil ob lepem vremenu veličasten. Na otoku so »suhozidi« kot pravijo kamnitim zidovom iz zloženega kamenja, ki so preprečevali ovcam, da bi šle na sosednji pašnik. Na povratku pa je pozornost vzbudila mogočna dobro ohranjena trdnjava Turet iz 6. stol. Posadka je v času naše odsotnosti pripravila kosilo (ribe ali drugo meso po želji). Mirno morje je bilo do povratka v luko Zaglav.
Nedelja 1. 5. 2016 Praznik dela pa smo preživeli v glavnem v hotelu zaradi dežja, a smo se večino časa v hotelskih prostorih družili, se zabavali in pogovarjali. Naš voznik Marjan pa nas je presenetil s svojim res dobrim igranjem harmonike in petjem.
Ponedeljek 2. 5. 2016 Trajekt na kopno nas je odpeljal že ob 6.30, in ponovno smo doživeli hiter prehod iz toplega sredozemskega podnebja v celinsko na Liki onstran tunela Sv. Rok. V hladnem in deževnem vremenu smo se mimo Plitvic pripeljali do Slunja, kjer se v Raztokah združita reka Slunjčica in Korana. Ker imata ob sotočju različno višino struge so nastali mogočni slapovi. Vodno energijo so domačini že v preteklosti uporabili v vodnih mlinih. Ogled Raztok je bil za marsikoga nov in zelo zanimiv. In zgodaj popoldan smo prišli domov v Celje.
Na koncu pa smo občutili to potovanje kot zelo prijetno, poučno in družabno zadevo, kjer so se zelo trudili naši trije vodniki Franjo, Franja in Janez, voznik Marjan, , agencija Relax, njena predstavnica g. Nevenka in duo Pizzicato s petjem. Pa tudi udeleženci sami smo pripomogli k temu. Vabljeni ste z nami na naš naslednji otok Hvar poleti!!