S klopce na klopco

S KLOPCE NA KLOPCO 7. 2. 2016

Na pustno soboto pred kulturnim praznikom smo se člani PD ZZV Celje podali na pohod v hribovje južno od Šentjurja, natančneje v okolico kraja Gorica pri Slivnici. Leta 2013 je PD Slivnica pri Celju v celoti obnovilo 21 km dolgo krožno pot okoli Gorice pri Slivnici, jo opremili s klopmi za počitek na šestih višinskih točkah med 440 in 550 m, in tudi s kažipoti in informativnimi tablami. Pot je dosledno markirana in nas pelje mimo vseh drobnih zanimivosti in hiš, kjer so si prebivalci teh vasi uredili svoj mikrosvet hiš in vrtov z ljubeznijo, mimoidočim pa omogočili zanimivo pot. Prve klopce, na katere smo za nekaj minut posedli so bile na hribu Gradišče, kjer je bil tudi žig tega vrha in tabla, ki nas je informirala o kraju samem. Pred vojno so med Gorico pregrado Tratno tukaj celo kopali premog. Ime Gradišče je zelo pogosto v Sloveniji in pomeni kraj s starodavno poselitvijo na vrhu hriba. Videli smo z vrha umetno Slivniško jezero, ki je nastalo leta 1976 kot zadrževalnik tehnološke vode za potrebe štorske železarne. A narava sama je poskrbela, da se tukaj zadržuje 119 vrst ptic in v vodi so ribe kot smuč, ščuke, krapi in somi. Z Gradišča smo se spustili v dolino in se takoj povzpeli do naslednjih klopc na Pesekah – 428 m.
Na kratkem postanku nam je Franja recitirala tudi nekaj Prešernovih verzov, na poti potem še enkrat, tako da smo tudi planinci sredi gozda poslušali žlahtne Prešernove verze. Preko travnikov in njih smo prišli do naslednje vzpetine in vasi na njej to so Javorje, kjer je cerkev Sv. Helene. Ob poti je tudi spomenik padlim borcem 1. štajerskega bataljona. Tu so klopce na višini 528 m. Naslednje klopce so na Bukovju 419m, kjer smo videli zanimiv kmečki vikend, obložen s posušenimi koreninami, ki spominjajo na razna živa bitja. Markacije so bile še naprej dosledne in kmalu smo prispeli so vasi Slivnica pri Celju. To je hribovska vas, kjer je tudi sedež planinskega društva, ki je uredilo to rekreativno učno planinsko pot. Tukaj prebiva upokojeni vrtnar Jože Franc, ki nam je povedal svojo življenjsko zgodbo in nam razkazal svoj domači arboretum okrog hiš, ki je na zelo strmem pobočju. Odprl nam je za ogled tudi bližnjo cerkev Sv. Janeza. V vasi Slivnica smo se dobro okrepčali z juho in ajdovimi žganci. Od te vasi pa smo potem krenili zopet proti izhodišču v dolini to je Gorica pri Slivnici. Današnji izlet nam bo ostal v spominu po lepih razgledih na kozjansko hribovje, po lepi pokrajini okoli nas, večina nas je bila tukaj prvič, saj je to nova pot, in številni kažipoti na eni izmed mojih slik kažejo, da so možnosti za nadaljevanje poti drugič odprte. Vreme tudi ni ubogalo meteorologov, saj ni deževalo in tudi ni bilo vetra v dolinah.