Izlet v neznano

IZLET V NEZNANO 26.12.2016
Planinski vodniki našega društva ZZZV Celje Franja, Franjo, Stanko, Mitja, Vlado, in Janez so za nas člane pripravili lep izlet v neznano, ki je bil hkrati tudi zadnji izlet v leto 2016. Izlete smo sicer imeli vsak teden. Izleti so odpadli včasih zaradi slabega vremena.
Ko smo se v hladnem zimskem jutru iz izhodiščnih postaj peljali nekaj časa, je neznana destinacija postala znana, saj smo se ustavili v Zdravilišču Dobrna. Najprej smo si privoščili kratek postanek v restavraciji Triglav si segli v roke in se pogovarjali ob kavi, čaju in nekaterih dobrotah, ki so jih člani napekli doma in prinesli seboj. Naj omenim, da se je to dogajalo tudi pri prejšnjih izletih.
Da je Dobrna turistični kraj, vidimo že pri glavnem križišču, saj so ga lepo obnovili, okrasili in postavili všečen TIC (Turistično informacijski center) ob glavni ulici. Peš smo šli potem mimo novega, velikega hotela Dobrna do starega zdravilišča, z začetkom kopanja že leta 1582 in prvimi stavbami iz leta 1624. Zdravilni vrelec ima temperaturo 36,5 stopinj in je zmerna alkalna voda. Zdraviliški park pa je star 200 let, v njem prevladuje divji kostanj, poleg tega pa so tu še javor, breza, platana, beli topol, cer, dob, tisa, pacipresa in druge vrste. Poleti je tu prijetno hladno, pozimi pa za spoznanje bolj mrzlo od vzpetin in pobočij v neposredni okolici, kamor smo se začeli vzpenjati. Zelo blizu je tukaj zbirka kmečkega orodja gospoda Poleneka, stara nekaj nad 10 let. Smo bili prijetno presenečeni nad številom predmetov, ki jih je zbral, predstavljajo pravo bogastvo našega podeželja in jih je za cel muzej, ne le za zbirko. Kozarcu kuhanega vina se je bilo težko odreči in potem smo že v siju toplih sončnih žarkov krenili v povsem kmečko podeželsko okolje in znašli smo se v razloženih vaseh okoli Dobrne. Svet se tu spreminja na majhne razdalje, spustili smo se v dolino mlinov, od katerih so leta 2007 obnovili stari Vovkov mlin, ki ga poganja vodno kolo. Svet se je nekoliko odprl s pogledom proti Vinski gori in Vitanjskemu hribovju (Stenica) in pred nami je že bila turistična kmetija Lamperček. V obori (2 m visoka ograja s krmišči znotraj) gojijo jelene, košute, damjake (jelen lopatar) in muflone (vrsta divje ovce). Posedli smo malo, fotografirali, se pomenkovali in izpostavljali toplemu zimskemu soncu. Od tod smo krenili okoli stožčaste vzpetine, na kateri so ruševine gradu Kačji grad, ki imajo ime po zadnjem lastniku gradu Gačniku (Gačnikov grad – kačji grad) Grad je nehal obstajati leta 1772 po potresu. Po prijetnih, mehkih zimskih travah smo krenili še malo navkreber, nato ob robu gozda navzdol, po trim stezi do Zdravilišča in zasedli lepe sobe v tej častitljivi stavbi, kjer so nas čakale pogrnjene mize in tri dekleta, ki znajo lepo peti in igrati. Ni še bilo konec srečanja, družabni del je bil zelo prijeten, zaželeno je dati in poslati še predloge za izlete v letu 2017. Zahvalili smo se tudi domačinki Ireni iz PD Dobrna, ki nas je vodila po poti in našim vodnikom za organizacijo tega iz ostalih pohodov. Naj zapišem, kot bi rekel Franjo »Srečno in varen korak v 2017«!!