Po Oglarski poti

PO OGLARSKI POTI 21. 5. 2016

Danes, v soboto sem se udeležil 16. tradicionalnega pohoda po oglarski poti, ki je potekal v okolici vasi Dole pri Litiji, občina Litija. Tukaj skozi ne pelje nobena tranzitna pot, so le manjši zaselki, vasice na hribovitem svetu na višini med 600 in 700 metrov. To je krožna pot, dolga približno 12 km s 16 točkami prikaza predvsem postopka pridobivanja oglja v oglarskih kopah. Posamezne kmetije imajo svoja kopišča blizu doma ali v gozdu, pripravijo drva, jih zložijo pokonci v okrogle kope, prekrijejo tako, da kasneje v kope ne more prodreti zrak, in v kopah v kemičnem procesu se les spremeni v črno oglje. To oglje mi potrošniki seveda dobro poznamo, saj ga kupimo in doma z njim pečemo meso na žaru. Ob poti so tudi kovačije, videli smo tesarja, ki je s posebno sekiro obdeloval hlod. Odprta je bila tudi podružnična cerkev, ki so jo potopoma dograjevali domačini v prejšnjih stoletjih kot zaobljubo za srečno vrnitev iz vojne in podobno. Vsi poznamo Valvazorjev Bogenšperk na tranzitni poti iz Štajerske na Dolenjsko, a na njegovem lovskem dvorcu v kraju Zavrh pa je bil le malokdo. Le tega smo tudi videli, notri je bila razstava kmečkih orodij in raznih pripomočkov, sicer pa je sedaj stalno naseljen z družino. Celotna pot poteka v glavnem po razglednih gorskih hrbtih, čez košenice, tudi skozi gozd in se spusti v grapo potoka Bena, kjer ta naredi 8 m visok slap. Večina krajev tukaj tvorijo vasice ali zaselki, večja vas je Dole, ki ima centralno funkcijo, saj so v njej osnovna šola, župnija, pošta, sedeži raznih društev in krajevna skupnost. Organizatorji so se potrudili na koncu tudi z gostinsko ponudbo, pa z srečelovom in kartončkom, ki ga je bilo treba na poti 4x žigosati. Udeležba ni bila pretirano velika, bili so v glavnem domačini iz bližnjih krajev, pozna se prometna odmaknjenost, lepo vreme pa je ljudi zvabilo še vsepovsod drugam. Hodil sem približno štiri ure, lahko bi šlo hitreje a sem se ustavljal zaradi fotografiranja.