Pohod k Orožnovi koči


Vabilo

POHOD K OROŽNOVI KOČI IN V OKOLICO 10. 7. 2016

Malo daljši naslov opiše naš nedeljski pohod v Spodnje bohinjske gore. Po dolini Save Bohinjke, ki je ozka in sta v njej le dve vasi to sta Bohinjska Bela in Nomenj smo se pripeljali do največjega kraja in hkrati občinskega središča Bohinjska Bistrica, tu zavili na stransko cesto in prišli do turističnega naselja Ravne, od koder je razgled na Bohinjsko kotlino oz. obe dolini. Bohinj ni ime posameznega kraja ampak se tako imenuje celotna kotlina z jezerom, vasmi in obema dolinama. Od tod smo poletno opremljeni a z dovolj tekočine za vroč dan krenili po markirani poti k Orožnovi koči, ki je najstarejša slovenska planinska koča pri nas. Poti do nje je več, vse pa so na nekaterih mesti precej strme, nič nenavadnega ni to, saj smo v Julijskih Alpah. Večino poti smo prehodili po senčnem gozdu z bujno podrastjo. Čez venec gora namreč prodira tudi topel sredozemski zrak in omogoča raznovrstno vegetacijo alpskega cvetja v mešanem listnato iglastem gozdu. Orožnova koča je postavljena na razgledni skalnati pomol, pod njo je Bohinjska dolina, za ali pred kočo pa je pašna planina Za Liscem, imenuje so po vršacu Lisec, ki je sosed bolj znane Črne prsti. Koča je številnim planincem mesto počitka predno krenejo proti pl. domu na Črni prsti, je obnovljena (stara je pogorela 1944) in več deset let niso postavili nove, vsa je iz lesa pred njo pa so klopi; mi pa smo se po programu pohoda odločili za ogled bližnje okolice, da bi videli rastišča alpske možine in drugih planinskih rož. Sta kar dve botanični poti, ki se začneta pri koči. Potrebno je omeniti, da so v naših hribih bili prvi planinci pred stoletji v bistvu botaniki, ki se raziskovali in popisovali vegetacijo. Smo na »pravi poti«, če tudi mi planinci spoznavamo planinsko cvetje, saj je tudi to naše narodno bogastvo. V koči so nam pripravili tudi topel obrok,vso hrano morajo znositi precej daleč, saj do koče ne pelje nobena cesta. Pohod je res minil tudi v prijetnem vzdušju, na koncu so me spomnili, da moram narediti še skupinski posnetek. Naša vodnica, ki nas je že vodila po Julijskih Alpah, je poiskala najbližjo pot v dolino k avtobusu. Ampak že naslednjo nedeljo smo namenjeni na Kraljevo špico v Zahodne Julijske Alpe in na Mangartska jezera. Pridite z nami, prijetno bo!