Ratitovec

RATITOVEC 22. 5. 2016

Na koncu današnjega dne smo bili vsi udeleženci in člani našega pl. društva ZZZV Celje navdušeni, ker smo skupaj preživeli čudovit planinski dan. Po pojdimo lepo po vrsti. Avtobus nas je iz štajerskega konca skozi Tuhinjsko dolino, mimo mesta Kamnik, čez Mengeško polje in Sorško polje pripeljal do križišč pri Škofji Loki, kjer smo zavili v Selško dolino, po kateri teče Selška Sora. V Dolenji vasi smo spili jutranjo kavico in osvežujoči sok. Sredi mladega mesta Železniki je odcep za gorsko vasico Prtovč in po ožji cesti nas je voznik spretno pripeljal do te simpatične hribovske, sedaj povsem turistično obarvane vasice, kjer smo se pripravili za pohod. Že po napovedi se je obetal lep dan in tako je tudi bilo. Na Ratitovec vodita dve poti, navzgor smo šli do sedla Povden in se povzpeli preko južnih, strmih, skalnatih odsekih poti do vrha, kasneje pa smo z vrha krenili navzdol po ozki gorski dolini Razor, in zadnji del poti prehodili po senci bukovega in gabrovega gozda do Prtovč. Vrh Ratitovca je povsem travnat kot ena sama pašna planina. Lesena koča nudi zavetje, hrano in pijačo, a nekaj tega smo imeli tudi v naših nahrbtnikih. Nismo pozabili odtisniti žiga v našo društveno transverzalno knjižico.
Podroben pregled in sprehod okoli koče nam razkrije, da je Ratitovec podolgovat apnenčast masiv z šestimi izstopajočimi vrhovi in dvema pašnima planinama. So tudi majhna jezerca (kali), kje se živina lahko napaja. Od postavljenih objektov sta dva bunkerja Rupnikove obrambne linije in nova hidrometeorološka postaja, kjer merijo predvsem količino padavin. To območje Škofjeloškega hribovja dobi zelo velike količine padavin. Leta 2006 so bile v Železnikih nenadne katastrofalne poplave, ki so povzročile izredno veliko materialno škodo. Iz bližnjega Gladkega vrha se vidi po celotnem Škofjeloškem hribovju, ki obsega gore porečja obeh Sor, ki se združita v Škofji Loki, ki je s 11700 prebivalci 14. največje slovensko mesto, a po lepoti in zgodovinski vrednosti pa je med prvimi. To področje je bilo stoletja v lasti freisinških škofov iz Bavarske, a je bilo deležno naglega razvoja vse do danes. Od velikih hribovskih kmetij, do domačih obrti, industrijskih delavnic in tovarn v obeh dolinah pa do številnih kulturnih spomenikov, zanimivih cerkva v dolini in hribih in spomenikov, ki nas spominjajo na vstajo proti okupatorju že leta 1941. To je Gorenjska.
Današnja pot navzgor in navzdol ni bila dolga, tako se nam ni mudilo, in vzeli smo si čas še za petje v prtovški podružnični cerkvi in daljši postanek na poti domov. Omeniti moram, da smo tudi na tem izletu pozdravili nove člane našega društva, že naslednji teden na izlet v Julijske Alpe se nam lahko pridružite še drugi. Po atraktivnih poteh Ratitovca so nas varno vodili naši vodniki in vodnica, kot vedno, se že spet ponavljam. Najbolj sistematično je Škofjeloško hribovje možno obhoditi po Loški transverzali, ki pa ima 36 točk. O našem izletu pa tudi veliko povedo posnete slike, a ne samo moje, objavljene so na raznih spletnih straneh.